moj svet

30.03.2015

Mobi ali pametni telefon? Upam, da še dolgo nič….

Zapisano pod: moje misli, uf, sem pametna! — polnaglava @ 00:17

Zadnjič me je Sončica št. 1 vprašala, kdaj bo lahko dobila mobitel.  Seveda je imela v mislih takega, kot ga vidi pri mami in očetu, torej pametni telefon. In tudi to je jasno, da ga ne bi imela za neskončno dolge telefonijade s sošolkami, na to najbrž še pomisli ne. Moji otrokinji sta prepričani, da je bistvo telefona v igranju igric, fotografiranju, snemanju in poslušanju muzike na YouTubu.  In v resnici je to tisto, kar me navdaja z grozo in kar se mene tiče, telefona ne bosta dobili vsaj do srednje šole.  Upam, da mi uspe in da prepričam tudi Big J-a.

Vsak dan imam priložnost gledati mladino, ki brez majhne tablice v žepu sploh ne znajo več živeti.  Ves čas jim iz hlač odzvanja neka komaj prepoznavna glasba, pred šolo ali na igrišču sedijo tesno skupaj, a se en drugega sploh ne zavedajo, ker ves čas buljijo v majhne ekrančke in, namesto da bi se nerodno osvajali, lebdijo vsak v svojem mehurčki virtualnega.  Še bolj me zmrazi, ko vidim družino na kosilu v restavraciji, ko vsak na svojem ekranu čakajo, da jim natakar prinese naročeno.

Jasno je, da smo krivi mi, odrasli, starši. Sami smo ta svet zavrteli v to smer.  Mislimo, da smo si olajšali starševstvo, ker smo mladičke opremili z napravico, s pomočjo katere jih vedno lahko nadziramo.  Res lepo, otroka bom spustila v svet in ko me bo materinsko zaskrbelo, če je vse OK, ga bom poklicala in bom pomirjena. . .  Če se mi bo seveda oglasil. . .

V resnici mi bo mnogo težje.  Ker se mi ne bo oglasil tisto sekundo.  Ker je zunaj,  na svobodi, kjer se ima lepo in ne misli name.  In najverjetneje počne kaj vsaj delno prepovedanega.  In jaz, ki sem ga opremila z napravo, ne bom mirna, dokler  me ne pokliče in mi pove, kje je in kaj počne.  Ja,  seveda. . .

Lahko bom vesela, če ne bo odgovora, ker bo glasba preveč naglas in bodo divje plesali in se mečkali po kotih in počeli vse, kar smo počeli mi.  Ampak žal tega mladina ne počne več.  Zdaj pridno uporabljajo tehnologijo, ki smo jim jo tako navdušeno porinili v roke.  Ne izkušajo s telesom,  samo opazujejo slike na ekranu.  In to bi nas moralo zares skrbeti.  Pa pustimo debelost zaradi premalo gibanja,  pustimo težave pri novih socialnih situacijah, pustimo beg v virtualno.  Pomislimo, kaj vse jim nudijo pametni telefoni, kaj vse se lahko naučijo z njihovo pomočjo. . .

Za začetek v brskalnik, ki ga uporabljate na svojem pametnem mobilcu, odtipkajte besedo “porn”.  In izkusite, do česa mulci v cvetu pubertete dostopajo brez najmanjših ovir . In ne, to ni pornografija, kot so je bili deležni naši sošolci, ko so fotru sunili Vroči kaj, to je vse, za kar sem do pred kratkim verjela, da je prepovedano…  In otroci to lahko nemoteno gledajo, se učijo in nekoč prakticirajo kot edino normalno.  No, to pa me skrbi. . .

Za boljšo predstavo, kam to pelje, pa tole

porn on your brain

  • Share/Bookmark

Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake