moj svet

4.03.2015

Hvaležna, ker imam…

Zapisano pod: bolji život, moje misli, saj ni res...pa je!!! — polnaglava @ 22:57

…svojo glavo!

Ves dan se že upiram debatiranju o noveli Zakona o zakonski zvezi… Pa prižgem TV, pa skočim na Facebook, pa prižgem radio… Ne, ne bom komentirala! Ker ni kaj komentirati! Ker smo končno dali zeleno luč nečemu, kar bi že zdavnaj moralo peljati!!!

Ura je pol enajstih, skrajni čas bi bil, da grem spat, pa na FB preberem komentar znanke v smislu, da bere, da od danes naprej ne bo več mama… Ja kaj pa boš, ljuba duša?!

Neverjetno, koliko dela da ljudem ena takale spremembica. Namesto mož in žena, bo napisano “dve osebi”. Poleg tradicionalne družine bo končno tudi na papirju še kakšna manj tradicionalna.
A je lahko kdo toliko omejen, da se boji, da bo matičar na poroki rekel “…vaju razglašam za dve osebi…”? Ali se ženska res upravičeno boji, da ji otrok ne bo smel več reči “mama”?! Prosim, no, malo spoštovanja do mojega želodca…

In potem prebiram, da bodo zdaj homoseksualci na veliko začeli posvajati otroke… Čigave??? Svoje oz. otroke svojih partnerjev. Da bodo lahko tudi legalno za njijh skrbeli… Vsak, ki se je kdaj soočil z idejo o posvojitvi, ve, kako dolgotrajni in zapleteni postopki so to. A homoseksualni pari jih bojo pa kar dobili, ko se jim bo zahotelo? Kar se mene tiče, tudi prav. Ampak dvomim, da vsi geji in lezbijke razmišljajo samo o tem, kako bi svet rešili pred sirotami…

O promoviranju homoseksualnosti ne bom izgubljala vesed. Se pa resno bojim, da pri pouku večkrat na leto reskiram odpoved, ko z otroki spregovorim tudi o tem. Kot o povsem normalnem delu človeške družbe.

In potem berem še o vrednotah družine… Ja? Vrednote moje družine so medsebojno spoštovanje, ljubezen, topli odnosi, poštenje, zaupanje… Ne razumem, kdo bi nam to lahko vzel. Ali je vrednota družine v resnici samo to, da otroka lahko naredita samo ata in mama, potem gre pa ata v gostilno, mama pa za šporget in tam tiho upa, da jih zvečer ali sredi noči ne bo fasala, ker bo stari preveč nabasan.  Mogoče se bo pa vrnil veseljaške volje in bo morala do jutra poslušati bifejske vice…

Strahovom ni konca, spet se lepo delimo na ene in druge, kopja se seveda lomijo na otrocih, ki smo jih pred tem po možnosti po riti, ker so z marmelado popackali novo jopico. Jutri bo nov dan, v parih tednih se bo poleglo, tako ali drugače, živeli bomo naprej in vsi še bolj glasno vpili, da nismo homofobi, ampak pri otrocih se pa konča… Ja, ali pa začne…

Vse tiste mame, ki so v noveli našle člen, ki jim je nagnal strah v kosti, da po novem ne bodo več “mame”, pa pozivam, da jutri takoj po službi tečejo v vrtce in šole po svoje otročiče in jim namenijo malo svojega časa… Da bodo res MAME…

  • Share/Bookmark

4 komentarjev »

  1. Preveč generaliziraš.
    V čisto vsaki družini ni takšno stanje kot pripoveduješ. Ni problem v istospolni skupnosti, ampak posledično posvojitvi otrok. Gay nisi rojen (v to te nemore noben prepričati) gay postaneš, z vplivom okolice, zanimanja, spolne sle ali česa drugega. Kaj bo otrok, ki bo odraščal v takšni skupnosti. SEVEDA. TRADICIJA ima zelo veliki kulturni pomen v človeštvu, če nebi imeli tradicij kaj pa bi imeli? Brezveze pametuješ, če si ti tako “ODPRTA” oseba bi lahko razmišljal/a kaj pišeš in nebi vse drugače misleče označeval/a z OMEJENIMI, kajti prav vsak ima pravico do svojega mnenja.

    Matija — 5.03.2015 @ 08:26

  2. “Gay nisi rojen (v to te nemore noben prepričati) gay postaneš, z vplivom okolice, zanimanja, spolne sle ali česa drugega”
    Glede na to, da nisem gay (sumim da tudi ti ne) nisem prepričan, kako postaneš gay. A tvoje razmišljanje na to temo me tudi ne prepriča. Ker dejstvo je, da se vsi rodimo iz odnosa med moškim in žensko (ok, zanemarimo moderne umetne oploditve). Tudi velika večina nas odrašča v tradicionalnih družinah. In večina trenutnih (pa tudi preteklih) gay-ev je odraščala v klasičnih družinah. Od kod jih je potem zajel ta “virus” geyevstva ?.
    Po drugi strani je znanstveno dejstvo, da spol ni binaren (moški – ženski). Verjetno nas je takih več kot 90%, obstajajo pa osebe, kjer to ni tako enostavno – že ob rojstvu težava z določitvijo spola glede na zunanje genitalije. Poznal sem dečka (nekje mojih let), ki je imel probleme z identiteto vse svoje življenje (od predšolske dobe dalje) in tudi deklico, ki se je ves čas počutila fant. Verjamem da bi jima bilo življenje bistveno lažje, če bi lahko živela “klasično”, kot so ju določale genitalije. Po mojem je to neka vrsta “handikep-a”. Nekateri se tudi rodijo slepi, gluhi in nemi. Ali celo brez okončine. Ali za take tudi trdiš, da nočejo videti, slišati, imeti roko, nogo ?
    Le malce empatije, prosim Ne do mene, do tistih ki nosijo svoje breme. Ne jim ga še oteževati! Malce, le malce krščanske ljubezni do sočloveka.

    mentalna sirota — 5.03.2015 @ 09:33

  3. Res je, generaliziram. Vedno to počnem. Ker v resnici ne generaliziram,ampak prikazujem skrajnosti in učinke takega početja. Moteče, a ne? Ampak zmoti samo posploševanje tistega, v kar verjamemo in goreče zagovarjamo. Tako goreče, da nismo sposobni videti druge strani v vseh razsežnostih…

    polnaglavapolnaglava — 5.03.2015 @ 11:40

  4. Polna glava, čestitke za odličen povratek na blogovsko sceno. Podoben ‘izliv’ je pred leti razveselil našo celo službo in od takrat tiho čakam na kaj podobnega. Ta zapis je odličen, še posebej sem navdušen nad zadnjimi stavki, ki se nam pedagogom verjetno velikokrat motajo po glavi.

    Novica o sprejeti noveli je šla mimo mene dokaj neopaženo, približno tako kot ‘jutri bo sončno vreme’, na kar si rečeš ‘končno!’ in življenje gre dalje.

    Dobro leto nazaj sem v študijske namene naredil manjšo raziskavo o tem kaj slovenci pojmujemo kot družina. V raziskavi niso bile navedene le istospolne družine, temveč tudi t.i. zvezdne družine, štiriperesne družine in druge družinske skupnosti, ob katerih sem moral tudi sam globoko vdihniti. Verjetno ni presenečenje, da nobena izmed njih ni dosegla ravno veliko podpore.

    A najbolj žalosten del raziskave je, da prav nobena oblika družine ni dosegla 100%. Za prav nobeno od navedenih oblik se anketiranci niso v celoti strinjali s poimenovanjem ‘družina’. Mama, oče in otrok niso dobili vseh glasov. Prav tako ne mama, oče in več otrok. Niti mama in oče s posvojenim otorkom. Mama samohranilka je dobila občutno manj glasov, oče samohranilec skoraj polovico manj od mame samohranilke. In to so tipi družin, ki niso istospolne in so že dolgo ’sprejemljive’ s strani zakonodaje.

    Skupaj z anketo sem dobil vrsto sočnih komentarjev. V enem neki gospod zmerja mestne srajce, ki se menda iz dolgočasja izmišljujejo različne skupnosti, medtem ko so na podeželju predani trdemu delu in jim take neumnosti ne hodijo po glavi. Kateremu trdemu delu se je predajal med tem, ko je kot družino označil enega moškega s tremi ženskami in otroki ne vem.

    Popolna zmeda. In to samo zato ker se raje predajamo urejanju življenj drugih, kot tistemu kar imamo sami.

    Tomaž — 5.03.2015 @ 20:44

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake