moj svet

4.03.2015

Hvaležna, ker imam…

Zapisano pod: bolji život, moje misli, saj ni res...pa je!!! — polnaglava @ 22:57

…svojo glavo!

Ves dan se že upiram debatiranju o noveli Zakona o zakonski zvezi… Pa prižgem TV, pa skočim na Facebook, pa prižgem radio… Ne, ne bom komentirala! Ker ni kaj komentirati! Ker smo končno dali zeleno luč nečemu, kar bi že zdavnaj moralo peljati!!!

Ura je pol enajstih, skrajni čas bi bil, da grem spat, pa na FB preberem komentar znanke v smislu, da bere, da od danes naprej ne bo več mama… Ja kaj pa boš, ljuba duša?!

Neverjetno, koliko dela da ljudem ena takale spremembica. Namesto mož in žena, bo napisano “dve osebi”. Poleg tradicionalne družine bo končno tudi na papirju še kakšna manj tradicionalna.
A je lahko kdo toliko omejen, da se boji, da bo matičar na poroki rekel “…vaju razglašam za dve osebi…”? Ali se ženska res upravičeno boji, da ji otrok ne bo smel več reči “mama”?! Prosim, no, malo spoštovanja do mojega želodca…

In potem prebiram, da bodo zdaj homoseksualci na veliko začeli posvajati otroke… Čigave??? Svoje oz. otroke svojih partnerjev. Da bodo lahko tudi legalno za njijh skrbeli… Vsak, ki se je kdaj soočil z idejo o posvojitvi, ve, kako dolgotrajni in zapleteni postopki so to. A homoseksualni pari jih bojo pa kar dobili, ko se jim bo zahotelo? Kar se mene tiče, tudi prav. Ampak dvomim, da vsi geji in lezbijke razmišljajo samo o tem, kako bi svet rešili pred sirotami…

O promoviranju homoseksualnosti ne bom izgubljala vesed. Se pa resno bojim, da pri pouku večkrat na leto reskiram odpoved, ko z otroki spregovorim tudi o tem. Kot o povsem normalnem delu človeške družbe.

In potem berem še o vrednotah družine… Ja? Vrednote moje družine so medsebojno spoštovanje, ljubezen, topli odnosi, poštenje, zaupanje… Ne razumem, kdo bi nam to lahko vzel. Ali je vrednota družine v resnici samo to, da otroka lahko naredita samo ata in mama, potem gre pa ata v gostilno, mama pa za šporget in tam tiho upa, da jih zvečer ali sredi noči ne bo fasala, ker bo stari preveč nabasan.  Mogoče se bo pa vrnil veseljaške volje in bo morala do jutra poslušati bifejske vice…

Strahovom ni konca, spet se lepo delimo na ene in druge, kopja se seveda lomijo na otrocih, ki smo jih pred tem po možnosti po riti, ker so z marmelado popackali novo jopico. Jutri bo nov dan, v parih tednih se bo poleglo, tako ali drugače, živeli bomo naprej in vsi še bolj glasno vpili, da nismo homofobi, ampak pri otrocih se pa konča… Ja, ali pa začne…

Vse tiste mame, ki so v noveli našle člen, ki jim je nagnal strah v kosti, da po novem ne bodo več “mame”, pa pozivam, da jutri takoj po službi tečejo v vrtce in šole po svoje otročiče in jim namenijo malo svojega časa… Da bodo res MAME…

  • Share/Bookmark

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake