moj svet

30.03.2015

Mobi ali pametni telefon? Upam, da še dolgo nič….

Zapisano pod: moje misli, uf, sem pametna! — polnaglava @ 00:17

Zadnjič me je Sončica št. 1 vprašala, kdaj bo lahko dobila mobitel.  Seveda je imela v mislih takega, kot ga vidi pri mami in očetu, torej pametni telefon. In tudi to je jasno, da ga ne bi imela za neskončno dolge telefonijade s sošolkami, na to najbrž še pomisli ne. Moji otrokinji sta prepričani, da je bistvo telefona v igranju igric, fotografiranju, snemanju in poslušanju muzike na YouTubu.  In v resnici je to tisto, kar me navdaja z grozo in kar se mene tiče, telefona ne bosta dobili vsaj do srednje šole.  Upam, da mi uspe in da prepričam tudi Big J-a.

Vsak dan imam priložnost gledati mladino, ki brez majhne tablice v žepu sploh ne znajo več živeti.  Ves čas jim iz hlač odzvanja neka komaj prepoznavna glasba, pred šolo ali na igrišču sedijo tesno skupaj, a se en drugega sploh ne zavedajo, ker ves čas buljijo v majhne ekrančke in, namesto da bi se nerodno osvajali, lebdijo vsak v svojem mehurčki virtualnega.  Še bolj me zmrazi, ko vidim družino na kosilu v restavraciji, ko vsak na svojem ekranu čakajo, da jim natakar prinese naročeno.

Jasno je, da smo krivi mi, odrasli, starši. Sami smo ta svet zavrteli v to smer.  Mislimo, da smo si olajšali starševstvo, ker smo mladičke opremili z napravico, s pomočjo katere jih vedno lahko nadziramo.  Res lepo, otroka bom spustila v svet in ko me bo materinsko zaskrbelo, če je vse OK, ga bom poklicala in bom pomirjena. . .  Če se mi bo seveda oglasil. . .

V resnici mi bo mnogo težje.  Ker se mi ne bo oglasil tisto sekundo.  Ker je zunaj,  na svobodi, kjer se ima lepo in ne misli name.  In najverjetneje počne kaj vsaj delno prepovedanega.  In jaz, ki sem ga opremila z napravo, ne bom mirna, dokler  me ne pokliče in mi pove, kje je in kaj počne.  Ja,  seveda. . .

Lahko bom vesela, če ne bo odgovora, ker bo glasba preveč naglas in bodo divje plesali in se mečkali po kotih in počeli vse, kar smo počeli mi.  Ampak žal tega mladina ne počne več.  Zdaj pridno uporabljajo tehnologijo, ki smo jim jo tako navdušeno porinili v roke.  Ne izkušajo s telesom,  samo opazujejo slike na ekranu.  In to bi nas moralo zares skrbeti.  Pa pustimo debelost zaradi premalo gibanja,  pustimo težave pri novih socialnih situacijah, pustimo beg v virtualno.  Pomislimo, kaj vse jim nudijo pametni telefoni, kaj vse se lahko naučijo z njihovo pomočjo. . .

Za začetek v brskalnik, ki ga uporabljate na svojem pametnem mobilcu, odtipkajte besedo “porn”.  In izkusite, do česa mulci v cvetu pubertete dostopajo brez najmanjših ovir . In ne, to ni pornografija, kot so je bili deležni naši sošolci, ko so fotru sunili Vroči kaj, to je vse, za kar sem do pred kratkim verjela, da je prepovedano…  In otroci to lahko nemoteno gledajo, se učijo in nekoč prakticirajo kot edino normalno.  No, to pa me skrbi. . .

Za boljšo predstavo, kam to pelje, pa tole

porn on your brain

  • Share/Bookmark

16.03.2015

Elita

Zapisano pod: moje misli, uf, sem pametna!, življenje je šola — polnaglava @ 22:04

Zanimivo, kako si ljudje predstavljajo elito.

Gledam šov Big Brother, ki je zame edini pravi resničnostni šov. Ne gledam vsak dan, ravno toliko, da vem, kdo je kdo in v kaj se spreminja.
In se ne morem načuditi, kaj ljudem pomeni beseda “elita” in kaj “moč”. Zanimiva bi bila njihova definicija “svobode…

Človek je res najbolj nevarna žival na svetu…

  • Share/Bookmark

6.03.2015

Eni res čisto vse delajo s stilom. . .

Zapisano pod: bolji život, šport in prosti čas — polnaglava @ 19:10

Je rekla, da je to zloraba podatkov javnega značaja, užaljeno dvignila nos in podala odstopno izjavo.

Če ne bi ravno danes z učenci debatirala o odgovornosti…

  • Share/Bookmark

4.03.2015

Hvaležna, ker imam…

Zapisano pod: bolji život, moje misli, saj ni res...pa je!!! — polnaglava @ 22:57

…svojo glavo!

Ves dan se že upiram debatiranju o noveli Zakona o zakonski zvezi… Pa prižgem TV, pa skočim na Facebook, pa prižgem radio… Ne, ne bom komentirala! Ker ni kaj komentirati! Ker smo končno dali zeleno luč nečemu, kar bi že zdavnaj moralo peljati!!!

Ura je pol enajstih, skrajni čas bi bil, da grem spat, pa na FB preberem komentar znanke v smislu, da bere, da od danes naprej ne bo več mama… Ja kaj pa boš, ljuba duša?!

Neverjetno, koliko dela da ljudem ena takale spremembica. Namesto mož in žena, bo napisano “dve osebi”. Poleg tradicionalne družine bo končno tudi na papirju še kakšna manj tradicionalna.
A je lahko kdo toliko omejen, da se boji, da bo matičar na poroki rekel “…vaju razglašam za dve osebi…”? Ali se ženska res upravičeno boji, da ji otrok ne bo smel več reči “mama”?! Prosim, no, malo spoštovanja do mojega želodca…

In potem prebiram, da bodo zdaj homoseksualci na veliko začeli posvajati otroke… Čigave??? Svoje oz. otroke svojih partnerjev. Da bodo lahko tudi legalno za njijh skrbeli… Vsak, ki se je kdaj soočil z idejo o posvojitvi, ve, kako dolgotrajni in zapleteni postopki so to. A homoseksualni pari jih bojo pa kar dobili, ko se jim bo zahotelo? Kar se mene tiče, tudi prav. Ampak dvomim, da vsi geji in lezbijke razmišljajo samo o tem, kako bi svet rešili pred sirotami…

O promoviranju homoseksualnosti ne bom izgubljala vesed. Se pa resno bojim, da pri pouku večkrat na leto reskiram odpoved, ko z otroki spregovorim tudi o tem. Kot o povsem normalnem delu človeške družbe.

In potem berem še o vrednotah družine… Ja? Vrednote moje družine so medsebojno spoštovanje, ljubezen, topli odnosi, poštenje, zaupanje… Ne razumem, kdo bi nam to lahko vzel. Ali je vrednota družine v resnici samo to, da otroka lahko naredita samo ata in mama, potem gre pa ata v gostilno, mama pa za šporget in tam tiho upa, da jih zvečer ali sredi noči ne bo fasala, ker bo stari preveč nabasan.  Mogoče se bo pa vrnil veseljaške volje in bo morala do jutra poslušati bifejske vice…

Strahovom ni konca, spet se lepo delimo na ene in druge, kopja se seveda lomijo na otrocih, ki smo jih pred tem po možnosti po riti, ker so z marmelado popackali novo jopico. Jutri bo nov dan, v parih tednih se bo poleglo, tako ali drugače, živeli bomo naprej in vsi še bolj glasno vpili, da nismo homofobi, ampak pri otrocih se pa konča… Ja, ali pa začne…

Vse tiste mame, ki so v noveli našle člen, ki jim je nagnal strah v kosti, da po novem ne bodo več “mame”, pa pozivam, da jutri takoj po službi tečejo v vrtce in šole po svoje otročiče in jim namenijo malo svojega časa… Da bodo res MAME…

  • Share/Bookmark

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake