moj svet

12.04.2012

Preklete gnide zajedavske, a ne štekajo, da je kriza???!!!!

Zapisano pod: bolji život, moje misli — polnaglava @ 22:59

Štekajo, brez skrbi.
Plače imajo zamrznjene že n let.
Delovna uspešnost je že utonila v pozabo.
Napredovanja v nazive (za kar potrebuješ kar nekaj točk, ki jih dobiš z veliko dodatnega neplačanega dela) se ne plačuje več.

ŠOLNIKI NE BOMO STAVKALI ZARADI NAPOVEDANIH ZNIŽEVANJ PLAČ, NA TO, DA NISMO VREDNI VEČ KOT KVALIFICIRAN DELAVEC V FABRIKI, SMO SE ŽE NAVADILI.

STAVKALI BOMO ZATO, KER BI RADI DELALI.

Ker bi radi otroke nekaj naučili, jih vzgojili namesto njihovih vedno zaposlenih staršev, jim zraven vcepili še kakšne moralne vrednote.

VLADNE NAPOVEDI UKREPOV (danes so romale v državni zbor v potrditev):

- normativno povečanje števila učencev iz 28 na 30 (v razredih po 20 učencev ima pri nas 1-3 učenci odločbo o prilagojenem izvajanju programa)
- spremenjen normativ za knjižničarje in svetovalne delavce ( po novem bo en delavec za 480 učencev – posledično bodo v manjših šolah, kje imajo samo po 350 učencev, svetovalni delavci in knjižničarji zaposleni za cca 70%. Nekako dvomim, da bodo pri 350 učencih v resnici delali samo 70%)
- učna obveznost se učiteljem poveča za eno uro
- izvajanje interesnih dejavnosti, učne pomoči in jutranjega varstva se prenese v delovno obveznost
- pri prevozu na delo se namesto javnega prevoza povrne 4% cene bencina za km
- zniža se financiranje prehrane
- na službenih poteh znižanje kilometrine na 15% cene benzina in znižanje dnevnic za 20%
- ukinitev nivojskega pouka

Takole na hitro to pomeni, da bom drugo leto ob kakšnih 200€. Če bom obdržala 100% zaposlitev, kar pa je malo verjetno, če bo sreča, pridem na kakšnih 70% (se mi sploh ne ljubi računati, koliko plače bom dobila za to). Realno bo septembra na naši šoli vsaj 6 učiteljev viška. Ključ za odpuščanje je bil pred nekaj dnevi prikazan na eni od informativnih oddaj. Štela bo delovna doba, pa pridobljeni nazivi, socialno in zdravstveno stanje ne bo tako pomembno, bolj pomembno bo, da ja nimaš nikogar, ki bi te ob izgubi službe lahko preživljal, saj boš kljub temu, da si učitelj leta, na cesti prvi. Otroci ne štejejo, dejanska zavzetost za delo tudi ne. Dokončna smrt socialne države…

V istem razredu sta dva oddelka po 17 otrok. V vsakem sedita po dva otroka s posebnimi potrebami, dva odločbo čakata. Do poletja bodo starši dveh otrok izgubili zapolsitev in se bodo odselili s trebuhom za kruhom. En se bo prešolal, ker ima v drugi šoli najboljšega prijatelja. Septembra jih bo ostalo 31. Združili jih bodo v en razred, v katerem bodo sedeli vsaj 4 učenci s posebnimi potrebami. Ena učiteljica bo dobila odpoved. Druga jo bo dala in se “preselila” v Idrijo…

  • Share/Bookmark

19 komentarjev »

  1. Sem fabriški visoko kvalificiran delavec s sedemindvajsetimi leti izkušenj in delam v uspešni slovenski korporaciji. Na mesec mi za to že omenjena korporacija daje 562 €. Nikoli ne primerjam koliko sem JAZ več oz. manj vreden od nekoga drugega. Včasih poskušam edino opozarjati na to, da bi moralo moje delo biti več vredno.
    Gospod učitelj, nikoli mi ne pade na pamet, da bi posploševal stvari. Nikoli nisem mislil, da bi moral biti ravno toliko “vreden” kot učitelj, ki je pač opravil dve stopnji šolanja več. Podobno civiliziran pristop pa tudi sam pričakujem od drugih, posebno od intelektualcev.

    daredare — 12.04.2012 @ 23:21

  2. Jaz sem pa otrok dveh kvalificiranih delavcev in nikakor nisem govorila o vrednosti osebnosti (z besedo šolniki sem imela v mislih delovno mesto) ampak o razlikah glede delovnega mesta. Pa res ne gre za stopnjo izobrazbe, ampak za direktno odgovornost za 28 mladih življenj vsakodnevno. Nikoli ne ocenjujem, katero delo je bolj in katero manj POMEMBNO, je pa dejstvo, da si v psihičnem in fizičnem naporu in odgovornosti delovna mesta niso enaka. Niti malo se ne počutim večvredna kot čistilka, si pa včasih zaželim, da bi bila sama z metlo in se ne bi name zlajal prav vsak (starš), ki so ga v službi ali na poti po otroka znervirali in mora na nekoga stresti vse, kar nosi. In nismo vzvišeni, smo pa (učitelji) siti, da se nas kar naprej tretira kot neke sovražnike ljudstva, ki bi radi bili gospodje, pa jim ne uspe. Tudi meni je dovolj za vsakim vogalom poslušati, kako nam je lepo, koliko dopusta imamo, kako malo delamo…
    Žal mi je, če ste razumeli, da vašega dela ne cenim ali ga celo preziram, če je tako, ste (vede ali nevede) vzeli iz konteksta.
    Je pa res, da postaja vse bolj očitno, da je namen tele (in tudi kakšne prej) vlade ljudi spraviti na čim več bregov, jih fino skregati med sabo in jim potem vladati v tiraniji. In v teh kriznih časih, ko vsi prežimo na sovražnike in se zapenjamo za nepomembnosti, jim to uspeva…
    In ja, sramotno je, da mora v državi, ki se šteje za napredno, socialno in ne vem, kakšno še vse, človek za svoje pošteno delo dobiti plačilo, s katerim se niti životariti ne da.

    polnaglavapolnaglava — 12.04.2012 @ 23:37

  3. Točno to me je zbodlo v vašem zapisu, to posploševanje. Od kod veste, da VSI trdimo kako vam je lepo in kako ste dobro plačani. Jaz na primer tega ne trdim nikoli in nikdar. Delo učitelja je v teh časih kalvarija in to mi je popolnoma jasno. Ne vem pa če je pravi način, da vzamete za referenco kvalificiranega delavca. Kar ste pač s tem že imeli v mislih. Katastrofalno podplačani, deležni pritiskov in določene odgovornosti smo namreč tudi mi. In to kar ugotavljate v komentarju, da je takšno polariziranje točno v prid oblastnikom, točno to s takšnim načinom počnete tudi sami.

    daredare — 13.04.2012 @ 00:16

  4. ne vem, jaz tako v objavi, kot v komentarju nisem zasledil tako silnega posploševanja. Se pa strinjam, da imamo v tej državi počasi vsi vsega poln kufer in se bomo kmalu začeli grizti med sabo. Namesto, da bi zgrizli oblast. Jaz s svojim delom sigurno nisem kriv za tole krizo, se pa vseeno čutim odgovornega nekako prispevati k izboljšanju. Ampak ne vem, če je rešitev v tem, da iz nižjega srednjega razreda naredimo razred visoko revnih.

    Sem pa res mislil, da učitelji štrajkajo samo zaradi plač…

    noname — 13.04.2012 @ 07:42

  5. @Noname, imaš prav. Preveč dramatiziram. Vendar če napišeš, da nekaj o tebi za prmej VSI mislijo, potem je to točno in nič drugega kot posploševanje. Ki je samo po sebi ali posledica nesposobnosti globje analizirati problema ali pa mogoče posledica afekta.
    In če jasno in brezkompromisno in še z velikimi črkami napišeš, DA SO SE UČITELJi ŽE NAVADILI DA NISO VEČ VREDNI KOT KVALIFICIRAN DELAVEC V TOVARNI, to ni v kontekst skrita misel ampak popolnoma nedvoumna trditev. S tem, da približno poznam učiteljske dohodke in vsaj v smislu razmerja med mojo in učiteljsko plačo lepo rešujemo to razliko v vrednosti.

    Se pa tako avtorici kot morebitnemu jeznemu bralcu opravičujem, če zgledam napadalen. Sploh ni to moj namen. Moj namen je opozoriti na to, da se ne obračamo proti pravemu nasprotniku. Jaz v delavcih kot so učitelji, medicinske sestre, zdravniki (vsaj v tistih dobrih!!!) ne morem videti grožnje, pa če mi še bolj rišejo takšno sliko. V velikih težavah smo tako eni kot drugi. Lahko bi sedaj tu opisal moje trenutno stanje, oziroma stanje moje družine po ukinitvi sociale. Pa ne bom. Tudi zato ne, ker mi ni niti približno jasno kako bomo peljali voz naprej.
    V glavnem, stavka ki je samo dogovorjen manever, eden v vrsti. Rezultat teh »pogajanj« je že itak vnaprej bolj ali manj dogovorjen. Država ( v mojem primeru delodajalci) se s sindikati , ki so v tej zgodbi najbolj nizka figura, pijavke brez primere, pogaja zaradi protokola. Sicer ne poznam dobrega orožja proti temu stanju, vem pa da bomo enkrat morali čisto vsi stopiti na ulico. In to skupaj. In takrat tudi ne bomo smeli dovoliti, da bi kakšen demagoški aktivist oblekel ljudi v rdeče plastične haljice in jim v roke potisnil piščalke.
    Orodje, predvsem pa pamet, bo moral vsak prinest s sabo. Vredni bomo pa takrat itak že vsi čisto enako!

    daredare — 13.04.2012 @ 11:21

  6. Naša ljuba oblast je zelo uspešna pri tem, kar hoče: zelo dobro nas bo sprla med sabo, kot da smo eni res sovražniki drugih! Meni je čisto jasno, da mora proizvodnja in ostale dejavnosti nekaj ustvariti, da lahko v javnem sektorju dobimo plače. Popolnoma jasno je tudi, da starši – tudi zaposleni v gospodarstvu! – potrebujejo javni sektor, da imajo kam iti, ko so bolni, da nekdo izobrazi njihove otroke, jim izda dokumente itd.

    Primerjati sem pa delovna mesta že zdavnaj nehala: toliko krivičnih posplošitev sem slišala na račun naše službe, da mi je popolnoma jasno, da tudi meni lahko kakšna zleti iz ust, če se primerjam s kom, čigar dela ne poznam dovolj dobro.

    Nismo mi in niste vi tisti, na katere bi se morali jeziti – če že obstajamo MI in VI? – tam zgoraj so.

    1danica1danica — 14.04.2012 @ 13:50

  7. Ne vem, kakšna je situacija v šolstvu pri nas, smo pa bili seznanjeni, da je v Grčiji 14000 učiteljev več, kot pa jih potrebujejo, ampak so vsi dobivali plače, pa čeprav jim ni bilo treba hoditi v službo.

    A mislim, da niso ravno šolniki tisti, ki jih je v javnem sektorju preveč. Največji viški so v javni upravi, kjer so tudi plače najvišje. Tam bi pa bilo smotrno počistiti.

    mijau — 14.04.2012 @ 14:05

  8. Vseeno, Mijau, pa dvomim, da pri nas kakšnemu učitelju ni treba hoditi na šiht!!

    daredare — 14.04.2012 @ 14:31

  9. Dare, tudi jaz ne. Hotel sem samo povedati, kam vse lahko pripelje takšna “solidarnost”.

    mijau — 14.04.2012 @ 14:37

  10. A veš kako sem jaz “definiral” tisto svojo solidarnost?

    “Sposobnost videti problem, tudi ko ta ni točno in konkretno samo moj!”

    In pri tem mislim ostati še naprej. Če pa bi delavci JS v tej situaciji dobivali ogromne plače, pa še na šiht jim poleg tega ne bi bilo treba hoditi, bi moral pa izumiti kakšno novo “modrost” ! :)

    daredare — 14.04.2012 @ 14:43

  11. NI ogromnih plač, pa delati je tudi treba. Povem iz prve roke.

    Pri ukrepih so pa plače še najmanjši problem: združevalo se bo, kar se ne bi smelo – okoliši, oddelki, nivoji. Pri okoliših kaže, da starši niti ne bodo mogli prav ukazati, na katero šolo bo njihov otrok hodil – dve mestni šoli bosta imeli enoten okoliš, število otrok v enem letniku se deli s 30 in imaš število oddelkov. Malo sem, malo tja.

    Podružnic se ne bo združevalo. Enostavno zaprle se bodo. :(

    1danica1danica — 14.04.2012 @ 15:01

  12. Ko že govoriva konkretno o šolah, moraš vedeti, da so se normativi spreminjali v korist zmanjšanja obsega razredov. Ko sem jaz hodil v osnovno šolo, nas je bilo preko 30 v razredu.

    Druga stvar pa je bila v nekaterih šolah po Halozah, kjer ni bilo dovolj učencev. Tam je učitelj imel v istem prostoru učence prvega do tretjega razreda, pa so bili vsi veseli, da je šola v tistem kraju sploh bila. Kasneje so take šole zaradi racionalizacije ukinili, otroke so pa morali voziti v oddaljene večje šole.

    Da ne govorimo o tem, da so bili tudi takrat otroci, ki bi zanje bil potreben poseben program, pa se to ni niti ugotavljalo.

    Kar pa je res, je to, da so bili učitelji spoštovani, tudi če so koga s šibo (ali pa prav zato). Učenec tega doma ni povedal, da jih ne bi še doma fasal.

    mijau — 14.04.2012 @ 15:27

  13. Do 32. Takih,kot smo bili mi.
    Nekoliko šibkejši so bili kmalu napoteni v posebno šolo, nevemkakšnih lumparij si pa nismo upali privoščiti.

    Danes je drugače. V šoli imaš otroke s posebnimi potrebami, tako da so v običajni družbi vrstnikov, ki jih dokaj normalno sprejme (kakor kje in kakor kdaj, no). Enote s prilagojenim programom so skoraj prazne, mnogi učenci, ki so tam, pa bi bili pred dvajsetimi leti napoteni v zavod za usposabljanje.
    V OŠ pa se ukvarjaš z otroki, ki samo z obilo pomoči zmorejo program.

    O disciplini, spoštovanju itd. pa sploh ne bi. To pa pobere toliko energije, da kar ni res. A po mojih izkušnjah je še vedno ogromno pridnih učencev :) In tudi ti imajo posebne potrebe. Vlaganje v njih je vlaganje v razvoj.
    Itd. id. itd.

    Namesto tega pa imamo ministra, ki zaposlene v lastnem resorju milo rečeno sovraži. :(

    1danica1danica — 14.04.2012 @ 15:36

  14. Jaz nisem za premajhne oddelke. Jih že nekaj let občutim na lastni koži, ko imamo v razredih 15 – 20 otrok. To je dejansko slabo v primerih, ko imaš v takem oddelku 4 ali 5 otrok z vedenjskimi težavami. Teh je pa v današnjem svetu ogromno, avtoritete nimajo niti starši, kaj šele učitelji. Otroci preprosto rečejo “ne bom” ali “nočem, kaj mi pa moreš” in vedo, da jim res praktično nič ne moreš, dokler ne pridejo ocene, ki kaj pomenijo za vpis na željeno gimnazijo. Takrat je že pozno, šele takrat bi starši sodelovali in res kaj naredili… In če imaš v takem razredu zraven še enega ali dva z učnimi težavami ali avtizmom, je to že “gnilo” (oprostite izrazu in ne razumite preveč dobesedno) jedro, ki ga uspešni učenci težko ozdravijo. Tistih šest šibkih vleče voz navzdol, učitelja pa zraven v obup in željo po prekvalifikaciji. Razred 24 bi bil res optimalen. Ampak ne da se ga pričarati, če je v šolskem okolišu 38 prvčkov! Vedeti je treba tudi to, da v podaljšanem bivanju zmanjšan normativ za učenca s posebnimi potrebami ne velja in v teh oddelkih imamo že zdaj po 28 otrok. V mojem oddelku so letos trije učenci z odločbami (avtizem, ADHD, SUT), dva sta v postopku, trije so pa vedenjsko popolnoma nevodljivi. Vsak dan sproti se opogumljam, predno stopim v učilnico, vsak vikend si izmišljam nove in nove načine, kako otroke povezati in preživeti prijeten teden. Če mine en dan, sem vesela, če jih je več, sem že malo evforična. Potem pa itak spet pride kakšna lunina mena in se vse podre :( . Tako je to.
    V naših časih nas je res bilo 32. Ampak v prvem razredu je ponavljal en, drug je šel kar takoj na OŠPP. V tretjem se je na OŠPP prešolal še en, v sedmem sta ponavljala še dva. Ostali smo lepo tiho sedeli v klopeh in upali, da smo se dovolj naučili in da učiteljice ni razjezil mož in bo zato ta dan nenapovedano spraševala. Vsak dan se nam je zgodila kakšna krivica, pa smo se jih pač naučili prenašati in selekcionirati, za katere se je vredno boriti in za katere je bolje biti tiho.
    In s tem znanjem danes napovedujemo stavko. Ker smo bili tiho, ko nam niso dali tistega, kar nam je pripadalo, ampak so nam v prvi izravnavi dali Kapitalsko družbo (vzemi ali pusti, spomnim se, da je moja mama nekaj let del plače dobivala izplačane v bonih za Emono), bili smo tiho, ko so drugo in tretjo izravnavo preprosto zamrznili. Bili smo tiho, ko so nam povedali, da ne glede na vložen trud do nadaljnega (to seveda še traja) ne bomo dobivali izplačane delovne uspešnosti (šole v naravi se vrstijo, šolske prireditve so vsako leto boljše, učence vedno več vabimo v raziskovalne naloge…) in bili smo tiho, ko so nam ukinili izplačevanje napredovanja v naziv (nazivi so trije in ni jih tako zelo lahko osvojiti). In malo bi pojamrali, potem pa bili tiho, če bi nam vzeli nekaj procentov plače. Ampak tale paket je šel pa predaleč. Tole je pa ponižanje brez primere. Mnogi med nami bodo zaradi teh ukrepov ostali na cesti. Normativov zlepa ne bodo spet vrnili v današnje stanje. Potemtakem lahko za kakšnih 20 let zaprejo pedagoško fakulteto, saj mlade učiteljice in vzgojiteljice ne bodo dobile služb. Tudi v zasebnih zavodih ne.
    Zato sem kljub vsemu vesela, da smo končno dovolj jezni, da rečemo svoj NE, četudi ne bo dosti pomagalo in končno enkrat nastopimo enotno. Še bolje bi pa bilo, da bi se nam pridružili vsi, ki tudi v zasebnem in gospodarskem sektorju životarijo ob krompirju in zelju.

    Pa še ena čisto kratka o vladni ekipi: En na tiskovki zavija z očmi, drug se posmehljivo igra z besedami, tretji se zanima za agronomijo,… Prvi, tisti, ki se je na prestol zavihtel kar sam, pa užaljeno grozi z odstopom… Niti za prvi razred, kar se mene tiče…

    polnaglavapolnaglava — 15.04.2012 @ 00:09

  15. Polnoglava, jaz ti verjamem vsako besedo. V šolstvu so se je nakopičilo toliko nepravilnosti, odnosno neumnosti, da vam je prekipelo in sedaj ne bi dali niti štirih procentov plače. Bral sem tudi intervju z vašim kolegom v Žurnalu. On se ne pridržuje striktno vseh navodil o ravnanju z učenci, ker meni da so neživljenjska. Na ta način bi si morali tudi ostali izboriti spoštovanje učencev in njihovih staršev. Morda bi spremenili tudi zakonodajo na tem področju. Ne pa da sedaj, ko vam je prekipelo, greste na ulice. Delavci, ki so ostali brez službe, ali pa nekaj mesecev niso dobili plače, vas ne bodo razumeli.

    mijau — 15.04.2012 @ 08:15

  16. Pred nekaj minutami sem prejel naslednjo lestvico:

    - gasilec za 800 € na mesec rešuje življenja,
    - učitelj za 900 € na mesec pripravlja za življenje,
    - vojak za 1000 € na mesec žrtvuje svoje življenje,
    - zdravnik za 2000 € na mesec zdravi ljudi,
    - politik za 5000 € na mesec zjebe življenje vsem.

    mijau — 15.04.2012 @ 12:12

  17. @mijau: A se ti zdi 900 na mesec (ali pa 1000) taka bogatija, da delavec ne bi mogel razumeti? Za odgovornost družbi, življenju? ne vem…

    noname — 15.04.2012 @ 19:35

  18. Ta spisek je malo tako tako! Vojak mislim, da ne dobi niti toliko. Če pa gre na “teren” in tam res riskira življenje pa dobi za to veliko več denarja. Samo primer!! Itak je bistvo zadnja vrstica o politiku. Tista zagotovo stoji!! :)

    Sicer pa se mi zdi 900 – 1000 € za delavca s VII stopnjo izobrazbe najmanj enako sramotno bedna številka, kot je tistih mojih že omenjenih 562.

    daredare — 15.04.2012 @ 21:13

  19. Simptomatično je, da se je na tisti vzklik iz naslova oglasila ravno predstavnica šolstva, čeprav tisti gnev še najmanj nanje leti.

    Najprej in najbolj bi morali plače znižati poslancem. To bi potem najhitreje povleklo ostale previsoke plače navzdol.

    Vem, da so v vsaki kategoriji v nekaterih drugih evropskih državah boljše plačani, na katere se potem naši sklicujejo. Tako si poslanci jemljejo za vzgled italijanske, kjer se plače sučejo okrog deset tisoč evrov, ne pa na tiste iz ene Baltiških držav, kjer so okrog osemsto evrov. Glede na odgovornost bi jim jaz dal manj kot učiteljem. Potem tudi ne bi bil tak naval na te položaje. Šli bi le entuziasti, ki bi želeli napraviti nekaj dobrega za narod.

    mijau — 16.04.2012 @ 07:30

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake