moj svet

11.04.2012

Letni fiktivni dohodek (in spet malo učiteljskega jamranja)

Zapisano pod: bolji život, moje misli, življenje je šola — polnaglava @ 23:50

Juhuuuuu!!!
Končno sem ugotovila, kako bom drugo leto svoji skoraj obubožani družinici privoščila nekaj dni smučanja! Preprosto bom rezervirala hotelček, par dni smučarskih kart in učitelja za Sončici, potem se bomo pa imeli lepo. In kobo treba plačati, bom na blagajni pokazala najnovejši slovenski umotvor – odločbo o otroškem dodatku – in jih povabila, da si zahtevano vsoto vzamejo iz mojega letnega fiktivnega dohodka. Ker, jebiga, prišli so časi, ko bo treba vse dohodke do nule porabiti. In jaz se bom, prisežem, poslužila tudi tega.

Danes sem klicala na CSD. Zanimalo me je, zakaj so mi kot premoženje šteli tudi hišo, v kateri živimo, glede na to, da naše stanovanje meri dobrih 60 kvadratov, 4-članski družini pa po zakonu pritiče 130. In sem izvedela, da mi v resnici niso računali stanovanja, v katerem živim, ampak parcelo, na kateri je postavljena hiša (v kateri živim z možem in dvema otrokoma na 62m2). Da sem torej bistveno premožnejša od tiste družine, ki se v centru Ljubljane “stiska” na 130 kvadratih luksuza v večstanovanjski hiši (brez deleža na zelenici okoli nje). Popizdiš. To je pa res mogoče samo še pri nas. Nov avto na kredit in stanovanje v stari plesnivi hiši z vrtom. Bogatija brez primere!

Čez nekaj dni me bo vlada obrala še za tistih nekaj denarcev, ki jih dobim za to, da vsak dan opravim svoje vzgojno-izobraževalno delo. Odločba bo ostala nespremenjena…

Pa me pri vseh teh varčevalnih ukrepih znižanje plače niti ne boli tako zelo. Vsi moramo zategniti, vsi prispevati, se strinjam. Ampak čakam, da nekdo od novinarjev vendarle enkrat pove tudi to:
- plače imamo zamrznjene že več let
- Napredovanja imamo zamrznjena že nekaj časa, zdaj že pol leta tudi dokončno neizplačljiva, do nadaljnega
- delovno uspešnost imamo zamrznjeno že vsaj 4 leta
- od septembra nimamo več sofinanciranih strokovnih izpopolnjevanj (poslanci se še vedno lahko urijo v golfu, samo v manjšem obsegu)

Kljub temu še vedno delamo kot takrat, ko smo bili za presežke dejansko tudi plačani.

In se spomnim še kupa mitov o učiteljih, ki bi jih bilo dobro razbiti:
-DOPUST: tudi šolniki vsako leto prejmemo odločbo o dopustu, v kateri je jasno opredeljeno, koliko dni smo plačano odsotni z dela. Potem na prste preštejemo dni počitnic in izračunamo, koliko dni bo treba “prinesti noter” in koliko ur je to. In potem pridno beležimo nadomeščanja in še nekaj takih reči, zaradi katerih ljudem običajno zaigra nasmeh ne ustih ob pogledu na plačilno listo in upamo, da nam bo do konca šolskega leta uspelo večino počitnic spraviti pod streho. Ne, nadur nam ne izplačujejo, dejansko jih potrebujemo zato, da lahko julija in avgusta sanjamo o destinacijah, ki si jih ostala raja privošči sredi novembra….
- 8-URNA PRISOTNOST – z veseljem, če bi imela kabinet in dostop do računalnika. Ker tega ni in moram svoje intelektualno delo opravljati na domačem računalniku, ko mularija zaspi, si to mirno pišem v službeni rok. Ponavadi od 22h do 24h. Takoj zamenjam za dan, prisežem. Poleg tega bi veljalo opozoriti, da gre pred vsako ekskurzijo, izletom, športnim denvom, kulturnim… učitelj na ogled, da s eprepriča o primernosti in da se pripravi na kvalitetno izvedbo. Seveda se kdaj zgodi, da lena učiteljica biologije vse za ogled botaničnega vrta (naravoslovni dan) uredi na osebnem nedeljskem obisku tega prijetnega koščka zemlje. Tako se najprej malo pozabava in pouči svojega otroka, potem pa “izkoristi gužvo” in mirno najavi še prihod 50ih učencev za naslednji dan. Zajedavka! In potem je še na govorilni uri tako žleht, da ob petih ne zapre vrat pred nosovi staršev, ampak se z njimi pogovarja ure in ure, dokler staršem ne zmanjka pritožb in pripomb in se odvlečejo domov.
- DVIG NORMATIVA IZ 28 NA 30 UČENCEV 

  • Share/Bookmark

2 komentarjev »

  1. mah, tale siol me ima danes tudi za norca. Zadnji del objave (dvig normativa) je pojedel za večerjo. Ta trenutek se mi ga res ne da še tretjič pisati. Mogoče, če bi koga res zanimalo, zakaj se tako otepamo samo še dveh otrok več…
    Če pa kdo ve kak vic, bi ga rada slišala, sem rahlo depresivna ;)

    polnaglavapolnaglava — 11.04.2012 @ 23:56

  2. Tako je in bo še slabše.Razlogov za depresijo več kot dovolj.Pred dvajsetimi leti smo razmontirali socializem v veri, da bomo druga Švica. Danes bomo razmontirali socialno državo, v veri, da bo bolje, ko se bomo rešili parazitskega javnega sektorja. Metanje balasta iz balona ne bo pomagalo. Balon kar pada in pada. Novega vročega zraka za vzgon pa ni in ga ne bo. Razdvojili bomo bele in plave ovratnike, poprivatizirali javni sektor ob finančni podpori države, ker je gospodarstvo že tako pokradeno in obubožano. Skratka razlogov za depresijo je zadosti.

    Stric Marč — 12.04.2012 @ 09:01

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake