moj svet

28.09.2010

Ti že veš…

Zapisano pod: kabernejček s P, uf, sem pametna! — polnaglava @ 23:10

“Mami, jaz grem zdaj malo na zrak, ko pridem nazaj, se bom pa še malo za izpit učila!”
“Ti že veš…”

Prepričana sem, da ima vsak (no ja, mogoče pa res ne čisto vsak) svojo “ti že veš” zgodbo. In se je najbrž niti ne zaveda. Nekako nejevoljno se jo navadi sprejeti in nikoli ne pomisli, kaj v resnici pomeni  in zakaj mu gre tako zelo na živce.

“Ti že veš” začnejo mame (in včasih, redko,  tudi očetje) uporabljati, ko njihov “problematični” najstnik odraste. Takrat mu skoraj ne smejo več čisto za vsako stvar soliti pameti, kaj šele prepovedovati. In po moje niti sami ne vedo, kaj v resnici prenašajo s sporočilom, saj so ga najverjetneje ”copy-paste-ali” od svojih staršev.

A sporočilo sploh ni tako nedolžno, saj je že na prvi pogled jasno, da do prejemnika prihaja na dveh nivojih. Na socialnem, ki govori:” Odrasel si, dobro sem te vzgojil, odgovoren si, verjamem, da veš, kaj delaš.”  in na psihološkem, ki v bistvu govori ravno nasprotno:”Jasno je, da nimaš pojma, kako zelo napačna je tvoja odločitev, ampak žal si “odrasel” in ti jaz ne smem več postavljati ovir. Naj te izuči, pa boš ZARES vedel!”

In zdaj še enkrat k prvemu dialogu
Hči: “Mami, jaz grem zdaj malo na zrak, ko pridem nazaj, se bom pa še malo za izpit učila!” (ne morem več buljiti v knjige, moram malo odklopiti, izpit bo zaj… in rabim malo sprostitve)
Mati: “Ti že veš…” ( pet minut se je učila, zdaj gre pa ven, bogve, kdaj bo prišla nazaj, a jasno je, da bo šla naravnost v posteljo. Jutri bo pa na izpitu padla. Prav, kar naj, bo vsaj videla, da življenje ni šala!!!”

Danes sem po dolgem času spila malo kabernejčka, z mojo P sva bili spet pametni. Če bo še kaj kabernejčjkov v naslednjih tednih, mogoče odprem novo kategorijo (ah, klinc, jo bom kar zdaj!). In ko zdaj pogledam na “ti že veš” s te strani, postane prav zabavno, pri čem vse nas skušajo naši starši diskreditirati. Zato tokrat pozivam, da v komentarju napišete svojo “ti že veš” zgodbo, da se v zbirki starševskih kiksov vsi skupaj malo nasmejimo in jim vsaj pol odpustimo!

  • Share/Bookmark

21.09.2010

Lahko noč, Piran (pa zbogom)

Zapisano pod: moje misli — polnaglava @ 23:47
YouTube slika preogleda

Pesem mi je bila vedno všeč. Ena tistih redkih slovenskih, ki mi je postavila kocine pokonci. In Piran sem v resnici tako doživljala. Pred 15 in več leti…

V Piranu, Fiesi, Portorožu sem preživela nekaj prelepih poletnih dni v letih osamosvajanja in zgodnje odraslosti. Takrat, ko je bil ves svet moj, je bil moj tudi ta konec slovenske obale. Še vedno imam na ta čas lep spomin in če bi lahko, bi se z veseljem vrnila tja za nekaj dni.

Pa se je študij približal koncu in začela se je služba, našla sem (bodočega) moža, jah, odrasla sem. Prerasla mladostne žure na plaži. Prerasla sem Fieso in Piran. In ga nekaj let nisem obiskala. Ostal mi je v romantičnem spominu.

Bilo  je nekako logično, da se letos, ko smo si poletje polepšali s Sončecem št. 2, odpravimo na septembrski dopust. Nekam blizu, magari na slovensko obalo. In sem se prav brez velikih traum odločila za prelep Piran (sicer sem tako arogantna, da morja pred Zadrom – z izjemo Krka – ne priznavam). Piran, kraj, kjer je veliko možnosti za sprehode in ni prehudo, če vreme ne dopušča kopanja v morju. Pa še sindikalno stanovanje smo dobili, ki ni bilo pregrešno drago. Torej, 14 dni v najlepšem slovenskem obmorskem mestu.

HLADEN TUŠ!!!!!

To, da je Piran zaprt za promet, pozdravljam. Težko pa prebolim, da se tja naselim za 14 dni in se me obravnava kot dnevnega obiskovalca in od mene pričakuje, da bom avto pustila v parkirni hiši nad Bernardinom ali pri pokopališču (z dvema majhnima otrokoma) in za ta luksuz plačala 1€ na uro/ 12 na dan/60 na teden/ 90 na mesec!!!! A se mal hecajo?! Za en teden dopustovanja pri njih naj bi primaknili še 60 evrov zato, da avto stoji v garažni hiši na drugem koncu Slovenije?!?!?! Sem hitro izvohala neuradno parkirišče, kjer parkiranje ni prepovedano in glede na to, da septembra ni več prav veliko turistov, smo tam vedno našli prostor. Ampak si ne delam iluzij, 14 dni prej to ne bi bilo mogoče.

Zadovoljni, da bomo imeli avto tam zastonj, smo se odpravili na dolgo pot po neskončnih klancih in stopniščih do Tartinija. Ne, čez piranske ulice se ne pritožujem, je pa res, da z majhnim otrokom in dojenčkom ni ravno posebno veselje vsaj enkrat na dan, po možnosti v dežju, lezti v klanec do pokopališča. Najprej smo poiskali trgovino, da si potešimo žejo in najhujšo lakoto. O MOJ BOG! Pred mojimi očmi se je prelep Piran v septembrskem dežju v trenutku spremenil v mesto duhov. V trgovini je bilo pet moških. En med njimi je bil videti trezen. Saj vem, da ima Obala resne težave z narkomanijo, ampak tole… Poleti se porazgubijo med turisti, zdaj pa je na vsakem vogalu slonel pijanec ali džanki, topo zrl predse in čakal, da umre… Priznam, prva misel je bila, če mogoče vseeno ne bi požrla tistih 90 evrov in avto odpeljala v parkirno hišo. Druga pa, ali je pametno, da sem sem privlekla otroka in bom zdaj 14 dni gledala, kje bo stopila na kakšno iglo. Te potem kljub vsemu nisem videla niti ene, to je vsekakor ena točka za Piran. Ampak kaj, ko je toliko minusov, da tak posamezen plus ne pomeni prav nič.

Razen pijače in jedače namreč mesto Piran ne ponuja ničesar. Vsaj za družine ne. Bazena ni, niti pokritega niti odkritega. To sem sicer vedela, a vseeno. Plaže, primerne za majhne otroke, ni. Prvo spodobno igrišče je na avtobusni postaji v Luciji. Piran ne premore niti parka z dvema gugalnicama!! In v dveh tednih smo na famoznem Tartinijevem trgu ujeli en glasbeni dogodek, nastop združenega pihalnega orkestra glasbenih šol in Slovenj Gradca in Češkega Krumlova. Ta je bil sicer perfekten, a vseeno bi pričakovala, da se tam septembra zgodi še kaj več.

Vse skupaj totalno megleno. Tako zelo megleno, da je tudi mene pustilo čisto megleno in ko tole pišem, ugotavljam, da ni niti dovolj materiala za dober kriticizem. Samo brezveze. Tako zelo brez veze, da me to mesto naslednjih 15 let ne bo več videlo, še na kavico bom šla rajši kar v Koper, tam je ura parkiranja v centru 50 centov!

Eh, mogoče kasneje še kaj dopišem, me je tudi to minilo. Je pa škoda. Piran se mi je res vedno zdel super.

  • Share/Bookmark

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake