moj svet

16.07.2010

Rodila sem v bolnici Franja

Zapisano pod: moje misli, saj ni res...pa je!!! — polnaglava @ 00:38

Tako, za mano je še drugi in s tem tudi zadnji porod. Imamo krasno bitjece, Sončece št.2, pridno, zaspano, lepo bitje.

Na ta porod sem se želela pripraviti malo bolje kot na prvega, ki ni bil ravno najbolj prijetna izkušnja in se je končal z vakuumom. Sončecu je le-ta sicer očitno samo povečal IQ, ampak vseeno si nisem želela ponovitve. Zato sem se tudi tokrat udeležila nekaj predavanj Šole za starše in izvedela vse, kar sem še morala vedeti. Da je pametno imeti porodni načrt1, da gre v drugo običajno nekoliko hitreje, da se po novem dojenčku ne sme meriti temperature v ritki in, najpomembnejše, da je recesija resno udarila tudi v ljubljansko porodnišnico. To pomeni, da mora imeti ženska po novem s sabo celo potovalko Tosaminih izdelkov, ker ji v oskrbi pripada vsega en zavojček vložkov Vir 80. Niti pol litra Donata za lažje prvo odvajanje ne dobi več, “mož naj vam prinese…”.

OK; porodni načrt. Ta naj bo kratek, jedrnat, mož naj ga pozna, da bo lahko pomagal. Pa napišem na majhen listek:
- nova porodna postelja za sedeči položaj
- žoga za predihavanje popadkov
- maska z oxidulom, da bo večji žur
- Dianatal gel (ki ga imam seveda s sabo)

Se komu tole zdi pretiravanje? Vprašanje zgolj za tiste, ki so se kdaj udeležili poroda! Kajti postopno sem se morala odreči vsem točkam, razen maski. Takole…

Sestra se je odločila, da je počasi (po dveh urah čakanja v klistirnici) čas, da dobim posteljo v porodni sobi.
“A bi lahko dobila posteljo za sedeči položaj?”
” Gospa, polni smo.”
” Ja?”
” Ja polni smo,” ponovi ona nejevoljno.
” A to pomeni, da ni postelje za sedeći položaj?” Nisem navajena igranja igric in čez vse najbolj cenim odkrito komunikacijo. Ampak ona se ne da:” Gospa, polni smo!” S tem se pogovor o postelji 21. stoletja konča. Porine me v sobo, za katero sva bila z JJ-jem prepričana, da je nekakšna vmesna postaja, morda še ena pripravljalnica. V njej je bila namreč postelja iz časov bolnice Franje, taka najbolj navadna, ki si jo lahko predstavljate, tehtnica za otroka, na kateri je pisalo TOZD in še nekaj, vse potrebno za reanimacijo dojenčka in nekaj sanitetnega materiala. O žogah, maski, kavču in podobnih stvareh (ki se jih, mimogrede, spomnim od prvega poroda v Jankovičevi sobi) ni bilo ne duha ne sluha.

Ko je prišla babica, da se mi predstavi, sem ji hitro razložila, da nujno rabim plin, ker je sicer vseeno, če grem rodit domov, mi je povedala, da so v vsej porodnišnici tri take maske in da bo napela vse moči v to, da mi jo priskrbi. Ko jo je čez nekaj časa res pripeljala, mi jo je izročila z besedami;”Tukaj je, držite jo, čle bi vam jo kdo hotel vzeti, imate ravno najhujši popadek v življenju!” WTF?! Vzeti?!

Ok, bil je že čas, da ji povem, da imam s sabo Dianatal. Za vse, ki ne veste, je Dianatal porodni gel, ki za 1/3 skrajša čas poroda, olajša porod, ščiti medenično dno, bistveno zmanjša potrebo po rezanju presredka, skratka, prava mala revolucija v porajanju. Za krave baje nekaj podobnega uporabljajo že mnoga leta. Dianatal v Kranju menda uporabljajo že skoraj rutinsko. V Ljubljani pa… Pogledala me je in me z največjim možnim sarkazmom vprašala, čle mislim, da potem bom pa kar na hitro rodila.  Podobnega vprašanja sem bila deležna že na sprejemu, ko sem omenila, da imam gel s sabo in želela vedeti, kdaj in komu ga moram izročiti. V trenutku sem se mu odpovedala, saj se mi zdi popolnoma neproduktivno babici vsiljevati nekaj, v kar ne verjame in ji je očitno odveč. K sreči sem se v lekarni dogovorila, da ga lahko prinesem nazaj, če ga ne bom uporabila. Stane namreč nekaj čez 100€.

Zadovoljila sem se torej z masko, se pošteno zadela in rodila v eni uri. K sreči. Niti rezali me niso. Babica se je očitno odločila, da mi dokaže, da se da tudi brez trapastega gela stvar naresti hitro in učinkovito, za kar sem ji izredno hvaležna.

Potem pa nov šok na oddelku. Pred tremi leti sem tam že bila, zato lahko mirno trdim, da je standard tako zelo padel, da na momente nisem bila prepričana, da res ležim v porodnišnici v glavnem mestu države, članice EU. Preperele brisače, strgane rjuhe, ki ijh zamenjajo samo, če so krvave ali kako drugače umazane, ena WC školjka za šest žensk s čiščo in zašitimi ritmi, en tuš, en umivalnik. Še doboro, da je imela vsaka svojo posteljo!
Obleke za dojenčke ravno tako scufane, tetra pelnici dve na dan in “Donat naj vam prinese mož”.

Pa se res vprašam, ali Pahor posteljnino prinese s sabo, kadar mora na obisk v UKC? Da o klimi niti ne izgubljam besed…

  1. sicer se smatra, da želiš klasiko in te poležejo na posteljo, priklopijo na CTG in čakajo, kaj se bo zgodilo [nazaj]
  • Share/Bookmark

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake