moj svet

17.03.2010

Ambrakambra

Zapisano pod: sončece — polnaglava @ 09:32

Moji pevski poskusi segajo daleč v zgodnje otroštvo, ko sem najverjetneje zelo zabavala svoje domače. Mama pravi, da sem vedno pela. Spomin pa beleži predvsem tiste poskuse od osnovne šole naprej. In seveda vse spremembe besedil, če se milo izrazim.

Kot to počnejo vsi otroci, sem se tudi jaz igrala s pesmicami in jim menjala vsebino, pa ritem, melodijo… Zavestno, se razume. Ampak resnično se pa najbolj spomnim vseh tisith, ki so se “popravile” brez moje vednosti. Še vedno mi včasih uide “jaz pa pojdem, in z veseljem…”.

Kasneje, ko sem začela poslušati popevke, sem tudi tam kaj uredila. Tako je Neca Falk, naprimer, pela: ” vsi ljudje hitijo, pa nekje živijo…” in resnično mi je šla na živce njena štajerščina, tisti “njekje živijo”!

Kaj vse sem v osnovki počela z angleškimi, francoskimi in nemškimi popevkami, pa raje niti ne razmišljam. Obvladala sem celo neko izraelsko z evrosonga!

In zdaj nas s svojimi pevskimi idejami zabava Sončece. In ker govori zelo dobro in razločno in fino obvlada tudi že R, je toliko bolj zabavno, ko slavljencu zapoje “vse najboljše za tek…!” ali ko “lovec pa na štoru sedi, na biku punčko v rok’ drži…”.

In tako je v ponedeljek zmagoslavno prijavila novo. Najbrž je bila celo prepričana, da poje v nekem zelo skrivnostnem tujem jeziku, vsaj po ponosni drži sodeč. Spod čela me je opazovala, ko je zelo važno zapela:
Ambrakambra sedem sedem
sedem sedem ambrakamb
(vsi so jedli, vsi so pili…)

Hm, šele zdaj vidim, da je v resnici pela dvojezično :P

  • Share/Bookmark

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake