moj svet

2.01.2010

Srečno novoletno kosilo

Zapisano pod: moje misli — polnaglava @ 17:39

Za prihodnje leto si želim samo eno – da be se vsaj en spomnil in mi v voščilu zaželel “Srečno novoletno kosilo!”. Ker od vsega takoj po Silvestrovem nujno rabim samo to.

Včeraj smo, kot vsako leto, pri mojih imeli prvo novoletno kosilo. Mama in oče sta, hvalabogu, ločena, torej ena tempirana bomba manj. Žal pa nisva ločena midva z bratom in kljub temu, da se vidiva praktično samo dvakrat na leto, se vedno uspeva skregati. Včeraj je že kazalo, da nama bo uspelo brez teženja, prebili smo se že do sladice, ko je počilo.

Res sem bila prepričana, da je klepet o predšolski mulariji dovolj varna tema, daleč od politike, države in ostalih kurb. Jok, brate, odpade! Z otrok smo mimogrede prišli na vrtce, od tam pa z vso silo na šole. Konkretno na mojemu bratu najbližjo šolo, ki jo obiskuje tudi mula njegovega šefa. Informacije iz PRVE ROKE, torej. In je padalo in padalo in padalo…

Skušala sem držati distanco v zavedanju, da gre za mnenje enega eksperta (brez otrok), podkrepljeno z mnenjem drugega eksperta (z dvema mulcema), ki o šoli in šolski zakonodaji sicer ne vesta nič, pa tudi ni potrebno kaj vedeti, ker onadva VESTA vse!

In sem poslušala nonsense o tem, kdo naj bi v šoli prevzel jutranje varstvo, koliko je učiteljev, ki delajo samo 4 ure in prejemajo plačo za poln delavnik, koliko se jih “šverca” in ne delajo nič… Vmes sem sicer nekajkrat zelo strpno pripomnila, da tole pa ne bo držalo, malo omenila, kako je z zakoni, spotoma siknila, da v javni ustanovi, kot je šola, pač ni mogoče, da bi bil nekdo dodeljen na polovično delavno mesto in prejemal celotno plačo (btw: kar sem v šoli, se, kot vsi učitelji, vsako leto ukvarjam s tem, kje bi izbrskala še kakšno uro za pol delavnik, zato pač vem, o čem govorim), ni se mi pa dalo razlagati, da se je sistem in učni program v zadnjih letih tako spremenil, da tudi učiteljice z 20 let delovne dobe ne morejo poučevati na osnovi petnajst let starih priprav… Vse to v sila spravljivem tonu in samo na mestih, kjer res nisem mogla biti tiho. Brat pa je bil vedno glasnejši, že malo zaripel, koje dodal zadnjo cvetko – dolžino dopusta.

“In dvakrat več dopusta imajo kot jaz!!!”

Pa začnem spet mirno razlagati, da tole, ko sem jaz ta teden doma, ni dopust, ampak koriščenje nikoli izplačanih nadur, a se ni dal. Hotel je vedeti, koliko dopusta imam (jaz, ki imam 10 let manj delovne dobe!). In sem povedala, ker pač nimam kaj skrivati. Lahko celo prepišem specifikacijo z odločbe in obrazložim vsak dan, ki mi pripada. Vključno z dnevi za otroke in dve stopnji višjo izobrazbo!!!

Res mi je prekipelo! In njega je moj odgovor razburil ravno toliko, kot mene njegove pripombe. Ampak ko mi tehnik, ki se mu ni ljubilo študirati, pa je imel vse možnosti (za študij je vedno govoril, da je za kretene in nesposobneže), začne metati naprej tistih nekaj navideznih privilegijev, ki jih imam (da sem tako zelo učena, da se smem dnevno v razredu 20-ih otrok zajebavati z dvema avtistoma in vedenjcem), mi pa res poči! A je kdo namesto mene dodatna 4 leta gulil klopi, se tresel na izpitih in na koncu spisal diplomsko delo?! Najbrž sem malo dvignila krilo in mi je diploma sama padla v roke! Še zdaj sem besna!

Ampak se mi niti ni več dalo. V resnici sem bila in sem še vedno predvsem žalostna, da tudi moj brat sodi v trop tistih primitivcev, ki o šolnikih vedo vse in imajo o vsem svoj prav, čeprav se nikoli v nič ne prepričajo.

Čeprav me po drugi strani vsakič zamika, da bi ga spomnila na vse ponedeljke in torke, ki jih pozimi presmuča na praznih smučiščih s cenejšimi vozovnicami, medtem ko sem jaz obsojena na počitniško gnečo in ogabno zasoljene cene. Da bi mu spet enkrat povedala, da jaz pač ne morem novembra na Tasmanijo, čeprav je takrat tam lepo, ker je moj letni dopust vezan na visoko sezono od sredine julija do sredine avgusta. Da kljub temu, da mi na urniku piše, da npr. ob ponedeljkih delam od 12h do 15.30, v resnici začnem ob pol osmih in končam okoli 19h (ker sestanki, aktivi, timi, roditeljski, izobraževnja in taka vsakodnevna učiteljska jajca pač niso zapisana v urniku), da…

Ne, ne, nam je samo lepo. 4 ure na dan sedimo v razredu, vmes najbrž malo štrikamo, vsakega 5. v mesecu dobimo masten ček, pa še vse počitnice smo doma!!!

Khm… Koliko je pa znašala vaša letošnja “božičnica”, “13.plača” ali “boniteta”? Jaz sem se za svojo že zdavnaj obrisala pod nosom!

  • Share/Bookmark

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake