moj svet

8.09.2009

Volitve v razredu

Zapisano pod: življenje je šola — polnaglava @ 20:45

Maxika me je opomnila, da je šola tudi politični prostor, ki vsako leto znova razpiše volitve. Gre za funkcije, ki v resnici ne pomenijo nič, jih pa mnogi otroci, kot tudi njih starši, smatrajo za prestiž, ki ga ne gre izpustiti iz rok. In ker Slovenci radi gledamo ameriške filme in skušamo kar največ stvari iz  tam prenesti tudi v naš prostor, so volitve za razredne funkcije postale bolj vroča tema. Sama vsako leto malo pogledujem po hodnikih in čakam, če se bodo to leto pa vendarle pojavili plakati “vol’te mene!”.

Ker se pri nas letos obetajo bolj resne volitve, sem na ta štos malo pozabila, zdaj pa sem na Maxikino pobudo odprla tale post, tokrat malo drugače. Želim, da ji dovolite, da predstavi svojo dilemo in se potem tudi sami razpišite o tem, kakšno mnenje imate o volitvah med učenci devetletke vi. Lahko ste tudi zelo obširni, podprite svoje argumente z izkušnjami vaših otrok.

P.S. Naj povem, da se zdaj voli za predsednike razreda in predstavnika v šolskem parlamentu, blagajničarje so ukinili, zato tudi moje tovrstne izkušnje iz šolskih dni nič  ne koristijo :sad:

  • Share/Bookmark

6 komentarjev »

  1. Hvala za tole!

    V 5. razredu moje hčerke imajo letos isto učiteljico – sposobno, prijazno, energično, ki je z njimi že od sredine lanskega šol.leta. Pa so pred dnevi v razredu volili predsednika, podpredsednika itn. Zgodilo se je to, da so fantje uspeli “z večino” zasesti prav vse funkcije – zaradi predhodnega medsebojnega dogovora za vsako funkcijo posebej. Namesto plakatov torej lobiranje in dogovarjanje že med 10-letniki… Predvidevam, da šola (generalno in tudi konkretno naša) nima pravilnika o teh razrednih volitvah, ker so bile lani izpeljane malo drugače: v prvem krogu so učenci napisali svojega kandidata za predsednika, in med napisanimi sta bila izbrana dva kandidata, ki sta imela največ glasov; v drugem krogu so se učenci opredelili za enega od njiju. In tisti z manj glasov je zasedel mesto podpredsednika. Letos so pisali listke s kandidatom za vsako funkcijo posebej in zasedel jo je tisti, ki je imel večino, zato je predsednik razreda postal lanski podpredsednik, ki ga je izbrala (komaj) tretjina razreda, en glas manj pa imela ena od deklic (ki ni moja hči).
    Če že ni opredeljeno, kaj je večina, ali se voli v dveh krogih itn. bi osebno pričakovala, da mesto podpredsednika dobi tista deklica z enim glasom manj za mesto predsednika, ne pa, da so potem na novo volili podpredsednika.
    Kakšno je vaše mnenje o tem? Bi morala šola imeti izdelan pravilnik o načinu volitev za funkcije, ki v resnici res ne pomenijo nič, lahko pa končni izbor koga od otrok, ki si jo je želel, in je prišel zelo blizu izboru, prizadene?

    Presenetil pa me je tudi odgovor učiteljice na vprašanje moje hčere “ali sme nekdo, ki je v preteklem letu že imel neko funkcijo, spet dobiti funkcijo, četudi drugo?” – odgovor je bil namreč: “Mislim da. Se bom pozanimala. Če pa te to že tako zelo zanima, bi pa lahko vprašala pred volitvami!”
    Hči je bila šokirana, saj takšne reakcije ni pričakovala. Trdi, da je vprašanje postavila jasno, glasno pred razredom in niti slučajno s kakšnim jeznim tonom, čeprav so bile deklice vse malo užaljene, ker so si vse funkcije “razdelili” fantje.
    Se vam zdi odgovor učiteljice primeren?

    Naj dodatno obrazložim: moja hči ni imela prav nobenih ambicij, saj je bila predsednica razreda lansko leto, in je to sošolcem povedala, zato je dobila komaj kakšen glas; si je pa želela, da bi funkcije zasedli učenci, ki še niso bili izbrani. Saj je predsednik prav fajn fant… In tudi deklica z glasom manj, je super punca, ki pa se kdaj tudi fizično postavi zase, da utiša pripombe, da je Bosanka…
    No, tiste obrazložitve s strani učiteljice (še) ni bilo. Na osnovi svojih izkušenj pa lahko pričakujem, da bom na roditeljskem sestanku slišala pripombo neke mamice, da »so se v razredu pojavile pripombe na volitve« in s tem namigovanje, da je bil moj otrok prizadet, ker ni bil zraven. Dejansko pa je moja punca ena tistih, ki se še otroško naivno borijo za pravico in red v svojem malem svetu.

    maxika — 9.09.2009 @ 09:23

  2. Hm, se bom malo pozanimala, kako je s tem, ampak se v resnici bojim, da so volitve v razredu prepuščene iznajdljivosti razrednika. Meni se zdi predvsem škoda, da nam uspe že tako majhne otroke prepričati, da mora biti “demokracija”, da moramo imeti vse te “pomembneže”… V mojih časih je bil predsednik razreda lahko samo učenec z dobrim šolskim uspehom in vzornim vedenjem, danes je zaradi tako imenovane demokracije to lahko največji ustrahovalec v razredu, ker si pač zna to zlobirati oz. priboriti.
    Prizadetost ob neizvoljenosti pa žal spada zraven. Nepravičnost je druga stvar, sama pa presodi, ali imate v razredu starše, s katerimi se o tem da pogovoriti in se zavedajo, da je poštenost in pravičnost pomembna predvsem otrokom. Vprašanje je namreč, koliko to, da je njihov otrok predsednik, podpredsednik ipd. pomeni staršem in ali so zavoljo pravičnosti pripravljeni funkcijo prepustiti deklici z enim glasom manj (podpredsedniško torej). Mogoče se bo pa kaj pokazalo na prvem sestanku, ko se fantoma ne bo ljubilo priti na preduro ali ne bosta znala vsebine sestanka predstaviti razredu. Bojo takrat ponovili volitve?

    Moje osebno mnenje (upam, da bo ostalo takšno, ko Sončece zraste in gre v šolo) pa je, da je bolje občutljivim malim dušicam povedati, da nekatere stvari v življenju pač niso poštene, nikoli ne bodo in se jim je mogoče bolje kar izogniti in početi stvari, ki nikogar ne prizadanejo in nam polepšejo vsakdan. Potem mogoče ne bo pravnica ali managerka ali političarka in bo živela povprečno življenje… Ah, sem že zaplavala… Ne vem, politika me nikoli ni zares zanimala, čeprav bi bilo mogoče fino imeti vpliv in veliko veliko preveč denarja ;)

    polna glava — 9.09.2009 @ 09:49

  3. No, tako sem tudi jaz razložila moji hčeri – da verjetno ta izbor ni bil najbolj pošten, da bo blišč njihove funkcije nekaterim fantom kmalu zbledel, in da naj pozornost raje posveti svojemu delu in aktivnostim.
    Nočem pa ji reči, naj takšne stvari preprosto ignorira in naj bo lepo pridno tiho. Saj je res lažje pogledati stran, ko se komu v takšni sredini godi krivica, ko komu preti kaj slabega, in se ne izpostavljati za drugega ali celo za ves razred. Toda naj kar sama izkusi, katere bitke so tega vredne in katere ne… Lep pozdrav!

    maxika — 9.09.2009 @ 10:57

  4. jaja, sej nisem mislila, naj kar ignorira.
    Sem pa vprašala nekaj kolegic, kako ozvajajo volitve in so vse rekle, da uporabljajo način, ko ima učenec z največ glasovi prvo funkcijo in drugouvrščeni drugo. Pošteno. Je pa mandat ponovljiv tolikokrat, kolikokrat ga pač sošolci izvolijo, lahko torej tudi devet let.
    Še vedno čakava mnjenje še koga tretjega, upam, da se kdo oglasi. Danes sem ugotovila, da bi bilo tale post bolje prilepiti okrog 9h dopoldne, takrat namreč več ljudi surfa po blogosu. Če par dni ne bo nič, objavim še enkrat.
    Lepo bodi, napiši kakšen nov utrinek, da imam kaj razmišljat po poti v službo ;)

    polna glava — 9.09.2009 @ 21:00

  5. [...] govora za vas, draga gospoda, najprej pa si preberite zadnji post, katerega pobudnica je bila blogerka Maxika, ki si po moje želi še mnenje koga drugega, ki [...]

    » Volitve v razredu - svoboda govora moj svet — 10.09.2009 @ 09:31

  6. Sem eden od predstavnikov dijakov Slovenije in moje mnenje je:
    Na žalost se med dijaki/učenci znotraj razreda dogaja naslednje: glavno mesto predsednika dobi tisti učenec/dijak ki ima največ prijateljev v razredu… Glede podpredsednika pa je naslednje, dijaki/učenci nimajo pravice voliti ali določati kdo naj bo podpredsednik, saj je podpredsednik namestnik predsednika, zato ga tudi predsednik izbere kar sam. Res pa je, da je to nekoliko NEpošteno, vendar predsednik mora imeti namestnika ki mu lahko zaupa, saj samo tako se lahko pokaže predsedstvo v pravi luči. To izkušnjo sem doživel kar sam in vem, da če se predsednik in podpredsednik ne razumeta ne moreta sodelovati in tako razred »visi« samo na predsednikovih plečih.
    Glede rešitve vprašanja »Kako izbrati dobrega predsednika?«, pa je naslednje: predlagam, da naj učenci/dijaki predlagajo predsednika, starši učencev/dijakov pa ga naj uveljavijo.

    Lp.

    predstavnik dijakov Slovenije — 1.05.2012 @ 00:23

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake