moj svet

7.09.2009

Sirup za v vrtec

Zapisano pod: sončece — polnaglava @ 21:11

Ja, naše Sončece so letos končno sprejeli v vrtec in tako ponosna starša že en teden odkrivava povsem nov svet. Poudarek na starših, mali je namreč očitno vse jasno in tja hodi kot izkušena “vrtičkarica”.

Ko se mi je konec avgusta posvetilo, da vstop v ta velik vrtec komaj čaka, sem to dejstvo spretno izkoristila za vse drobnarije, ki se jim je Sončece skušalo izogniti.

Tako smo jedli zajtrk, pa kosilo, pa večerjo, pa sploh vse obroke popolnoma brez pregovarjanja, saj “kdor hoče v ta velik vrtec, mora vse pojesti sam, tam vzgojiteljice nimajo časa za pregovarjanje, se morajo igrati. Kdor ne zna jesti sam, gre pač k dojenčkom… Ta veliki se pa med tem igrajo…”. Tudi umivanje zob kar naenkrat ni bil več noben problem. “M že ne bo gledala otrok s škrbastimi zobmi”. Pa pospravljanje igrač, oblačenje hlačk po končanem opravilu na kahlici (ko mami obriše ritko), pa še in še (vsega niti ne upam napisati, se malo bojim fanatičnih beri-do-črtice-tako-kot-piše in njihovih komentarjev o mučenju dveletnika).

In tale zadnja mi je res uspela. Sončece popije absolutno premalo mleka oz. zaužije čisto premalo kalcija. In ker poleg tega prihajajo hladni dnevi in gripa in viroze in vsa ta j…, sem se odločila otroka malo opremiti z vitamini in minerali in vsem, kar spada zraven. Kupila sem sirup Kindervital, ki obljublja izredno učinkovitost in, kar je pomembneje, okusnost. Mala se je kar stresla, ko ga je dobila eno kapljico v usta. Zadeva je namreč tako sladka, da bi lažje pojedla lonec marmelade, kot žličko sirupa. Odločno se je uprla. Malo me je zaskrbelo, da trik s tavelikim vrtcem tokrat ne bo uspel, a sem vseeno poskusila. Z rahlo zaskrbljenim obrazom sem rekla:” Ne, saj ni treba, če ne moreš. Ti pač ne gre, ni problem. Boš šla pa drugo leto v ta velik vrtec…” Mala me je malo zmedeno pogledala, zato sem hitro dodala: “ja, otroci, ki hodijo v velik vrtec, se veliko igrajo in potrebujejo veliko energije in vitaminov, da bodo zdravi in se bodo…”
Preden bi napletla še kakšno neumnost, so bila njena usta široko odprta in skoraj nič se ni stresla, ko je pogumno pogoltnila 10ml tiste sladkobe (in to res ni malo!) in presrečno zaklicala “pa grem lahko v tavelik vrtec!!!”

Saj vem, da že malo pretiravam in da bo vsega lepega enkrat konec, ampak dokler traja, je pa sladko. Potem si bom pa izmislila novo finto in naprej veselo nategovala nič hudega sluteče malo bitjece. Hehehe

  • Share/Bookmark

5 komentarjev »

  1. Še ena vrtičkarica! Lepo. Mi smo se sicer uvajali, pa odnehali… še dobro, da imamo pri njenih 3 letih in pol možnost domačega varstva še za kakšno leto!

    maxika — 8.09.2009 @ 08:02

  2. Ne vem, moja je sicer bila eno leto v privat varstvu, kjer jih je bilo pet, ampak vseen…
    Danes sem jo zjutraj pripeljala, trije so že jokal, da ti srce para, naša je pa od enga do druzga hodila: “Sej bo dobr, ne jokat.” Vzgojiteljica jo ma že za pomočnico, hehe

    polna glava — 8.09.2009 @ 08:39

  3. Rada bi tvoje mnenje glede volitev v razredu – konkretna situacija v 5. razredu moje hčerke. Pa ne vem, kje – in ali sploh – ti ga lahko postavim, ker vidim, da si kar “ukinila” temo žviljenje je šola…

    maxika — 8.09.2009 @ 08:50

  4. Ej, takoj napišem naslov posta, pa poskusiva kaj sestaviti s komentarji

    polna glava — 8.09.2009 @ 20:08

  5. Ja, jaz sem kupila Pikovit kakšno leto in pol nazaj. Samo 1x sem ji ga dala. Potem pa sem ga poskusila in sklenila, da naj otrok pač kar zboli, tega pa naša že ne bo jedla. Fuj! Zbolijo pa tko al tko :D

    mars — 10.09.2009 @ 10:52

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake