moj svet

10.03.2009

Joga, slovenski nacionalni šport

Zapisano pod: šport in prosti čas — polnaglava @ 22:36

Danes sem šla na jogo. Prvič v življenju, če verjamete, ali ne. In zdaj je večer in s tem čas, da zberem misli in vtise in se odločim, kako naprej.

Na jogo se odpravljam že nekaj let. Vmes sem poskusila s pilatesom in ugotovila, da še ni pravi čas. Spet sta se odvrteli dve leti in zdaj se je nekaj dejavnikov ravno tako “poklopilo”, da preprosto nisem imela več izgovora.

Prvi vtisi so pa hudo mešani. Ker vem, da preprosto moram najti protiutež za moj “ogenj”, gasilno sredstvo, ki naj bi moje življenje vračalo v ravnovesje, vem, da je joga gotovo prava stvar. Zdaj moram samo še stisniti zobe in počakati, da mi postane všeč.

Torej, prvi vtisi:
- dober dan, a ste se vsi logirali?1
- Ne? Ja, pa se morate. Takoj. Tako je pravilo.2
- Smrtno resen, ledeno hladen, rusko obarvan glas mi pove, da moram to storiti zdaj in nima smisla ugovarjati. To ona zahteva. Saj ni pomembno, kdo plača. A sem šla na jogo, da me bo nekdo že pred začetkom teroriziral in me silil v neko “štempljanje”, pred katerim sem ravnokar pobegnila?!
- vaje delam kot jih pač razumem. Pri tem se mi ne sanja, kje je tretje oko in kako naj z njim gledam svoje telo in gibanje le-tega. Nimam pojma, ali delam prav ali narobe, vsakič, ko odprem oči in preverim, kako vajo izvajajo drugi, prestrežem srep pogled in samo čakam, da me bo zaradi špeganja vrgla ven.
- diham, sopiham, malo mi je vroče, malo me zebe, še vedno iščem tretje oko in zraven razmišljam, ali gledanje navzgor in navznoter z zaprtimi očmi ni škiljenje, ki mi bo pustilo trajne posledice. Edina vaja, za katero sem prepričana, da jo izvajam prav, je stiskanje mišic medeničnega dna.
- opazujte se s tretjim očesom, osredotočite se na …(nekaj – nisem razumela, sem preglasno dihala ali pa kaj podobnega)

Nekje sredi vaje za (zdi se mi) grleno čakro, ko sem že tridesetič s čelom tresnila ob tla in zraven dahnila svoj ram (ali mogoče kaj drugega), sem se čisto resno vprašala, za kaj je tole dobro in kako mi koristi. Pa sem se kar zibala naprej, dihala, om-ala, ram-ala in počela vse ostalo zapovedano brez pravega razumevanja, kaj počnem in ali to res delam prav. Počasi je minilo, prišel je čas za sprostitev, ulegla sem se na hrbet in poslušala glasbo.

Prisežem, da sem hotela čutiti vsak prst posebej, da sem želela pomigati z levim uhljem in sprostiti mišico mezinca desne noge. A se mi zdi, da sem v resnici samo ležala in si dopovedovala, da je to res tisto, kar rabim. Ker je joga ja moderna stvar in danes nisi niti na nivoju, kaj šele malo nad vsemi, če nisi vsaj “včasih” hodil na jogo. Če jo pa izvajaš vsak dan doma, ti je pa itak vse jasno in življenje zate nima več presenečenj in vprašanj.

Šla sem v garderobo in med preoblačenjem razmišljala, kaj naj zdaj počnem s to izkušnjo. Mora mi biti dobro! Mora mi biti super, to je tisto no, joga!!! Pa moram priznati, da me ni nič pritegnilo. Saj bom šla še, obljubim, v četrtek bom spet dihala in momljala, resnično upam, da čim prej z vsaj malo veselja.

Edini plus danes: ugotovila sem, zakaj mi ni “potegnil” pilates in zakaj mi tudi tale joga ne diši preveč: zaradi individualizma. Jaz sem človek, ki za življenje potrebuje komunikacijo ( pa ne klepet, kot je to razumela kolegica v garderobi) in skupinsko energijo. Občutek, da se skupaj zabavamo, mučimo, dihamo, potimo… Da en drugega opazimo in začutimo, da skupaj rinemo naprej. Pri tejle jogi pa je bistvo, da končno najdem tisto prekleto tretje oko in začnem gledati samo nase, sebe, “mind my own business”. Ja, saj vem, v resnici je to natančno tista protiutež, ki jo rabim in iščem že toliko časa…

  1. logirati pomeni, da zapestnico, s katero si odpiraš vrata fitnes centra, dovolj dolgo držiš na senzorju pred vrati, da slišiš pisk in se na tabli nad vrati številka premakne za eno naprej. Tako se ve, koliko ljudi je prišlo na vadbo. Ker prešteti se jih ne da?! [nazaj]
  2. zapestnico sem pozabila v garderobi, zaklenjeno v omarico, deset stopnic in dvoje vrat in nekaj metrov hodnika stran od dvorane in blazine, na kateri sedim. A res moram. A lahko po koncu vadbe? [nazaj]
  • Share/Bookmark

9 komentarjev »

  1. Jaz sem na mamino pobudo nekaj časa hodila na jogo v srednji šoli (opustila sem jo pa zato, ker se je bilo treba učit za maturo). :) Meni se je pa kar naprej dogajalo, da sem med sproščanjem zaspala in mislila sem, da bom zaradi tega kregana, pa me je voditeljica pred vsemi pohvalila, da sem lep zgled, kako se je treba resnično sprostiti.

    Tako da – poskusi kdaj zaspat med sproščanjem, pa bo srepih pogledov takoj konec :)

    Joga je najbrž v resnici krasna, ampak jaz je nisem imela niti časa res osvojiti. Zdaj sem na aerobiki, pa mi zaenkrat čisto ustreza. Pa še logirat se nam ni treba :)

    Špela — 11.03.2009 @ 08:08

  2. ja, sej na aerobiko sicer hodim, letos na pace, kar je nekaj med aerobiko in fitnesom (tako po domače) in rabim nekaj za sproščanje. Bom zaspala, brez težav, jutri grem spet, pa bom videla, kako bo. Načeloma se mi zdi, da bom vztrajala

    polnaglavaAnonimnež — 11.03.2009 @ 12:46

  3. tudi jaz nisem za take hece, res ne, moda gor ali dol

    tek v pomladanskem gozdu veliko bolj pomaga, vsaj meni

    pokraculja — 12.03.2009 @ 10:16

  4. uh. rečem ti lahko samo, da je joga (skupinska vadba! skupinska energija! zdi se mi, da joga pomeni združevanje) lahko tudi prijetna. ampak po takšni izkušnji kot si jo opisala, tudi meni ne bi bila :S

    Ana — 12.03.2009 @ 13:59

  5. Joga, pilates,… tudi meni španska vas. Jaz sem (tudi) ena tistih, ki sem prepričana, da to ni zame. Če mi v resnici manjka ali ne, se (še) ne sprašujem. Vem pa, da tudi meni bolj paše grupno en-in-dva-in-tri-in-štiri-pa-dejmo-še-štiri švicanje, kjer je edino, kar me kdaj zje**, koreografija.
    Pa ne verjamem v ljubezen na peti poskus. Ker drugače bi šla več kot 2x na pilates, nekega dne, ko sem se za to odločila…

    mars — 12.03.2009 @ 18:49

  6. hm, Mars, se mi zdi, da sva tistega davnega leta pileates skupaj probali, pša ni šlo skoz…
    Mah, nič ta dva meseca bom probala vztrajati, pol bo pa že tekaška sezona. Sej veš, tek je zastonj in lahko deset minut zamudim ;)

    polna glava — 13.03.2009 @ 21:50

  7. Meni je pa čudna tale joga. Pri nas (tudi jaz sem letos nova) je tako, da moraš lepo počasi po stopnjah začeti. Najprej osnovne vaje, ki jih potem nadgrajuješ z vse težjimi, katerih pa ne moreš prav razumeti brez osnov in dobrega učitelja (recimo take odštekane iz naslednjega zapisa).
    Sama vadba je pa res eno tako mirilo in trening koncentracije, ta pravo za divje (ognjene) ljudi umirjat :) . Doti potrpljenja ti želim!

    Emeta — 23.03.2009 @ 21:50

  8. Če že greste na jogo, pejte nekam, kjer delajo pravi jogiji, npr. Joga v vsakdanjem življenju, ne pa k vsakmu šušmušmarju… Sej vem, da je najbl popularen reper belc, najvišji NBAjevc Kitajc itd…. Ampak vseen.

    mustang — 30.04.2009 @ 22:41

  9. To ni zame, opažam pa, da skorajda nisi IN, če se ne ukvarjaš z jogo. ;-)

    Žogca — 30.04.2009 @ 22:57

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake