moj svet

20.12.2008

Na večerji pri Jankoviću

Zapisano pod: moje misli, šport in prosti čas — polnaglava @ 18:48

Sve u svemu – hrana okej, pijače (kar se mene tiče) dovolj, raje, željne žura, polne hale. Glasbeni gosti… Zoranovi.
Danijela me ne navdušuje. Sem se res potrudila in pri prvi pesmi celo napela glasilke. Zovem te jaaaaa a a a a a a aaaa… Pa se nisem mogla prisilit in sem pri našem omizju raje poslušala Čuke. Ali bolje – opazovala. Naše itak niso vedele, kdo za vraga je Jernej Tozon, potem pa je ena le uspela ugotoviti, da je to tisti čeden fant, ki nekako ne paše v zasedbo in ima tole gotovo samo za odskočno desko. In dobro žepnino. Taista je opazila, da poba takole zviška gleda vso to rajo, ki je pripravljena “plavati” po zraku in oblačiti “sam kopalke bomo še rabil”. Tudi meni se je zdelo tako. Da jih gleda in si ne more kaj, da se ne bi počutil vsaj 300m nad njimi. In sva jih gledali tudi midve s piedistala in se nisva mogli načuditi nesmrtnosti “vlakcev”. Nekaj sto javnih uslužbencev se v koloni drži drug drugega za rame in vijejo kačo, medtem ko Jože prepeva “Hugo, s tabo smo, ne boj se nč več!”. Res so carji, tele Čukci, čreda jim sledi, pa tudi če odraslim prepevajo petnajst let stare hite za otroke…

Po prvih dveh nastopih sem bila resnično zadovoljna, da Zoki prijateljuje tudi z Bajago. EJ, vsi hiti izpred dvajsetih let so še vedno zažigali, folk je plesal, končno žur. Medtem je na drugi strani poskrbel za pravo mrtvilo Petar Grašo in ko me po Momčilu ni uspel nihče več obdržati na nogah (Jan, mogoče bi bilo bolje, če bi na takile žurki otvoril s Sobo 102 in za trenutek pozabil, kaj je bilo Sedem let nazaj), sem ob pol enih ugotovila, da me je Sončece s svojim virusnim infektom le preveč izčrpalo in bo najbolje, če se poberem domov…

Nisem privrženka velikih sindikalnih žurk v ogromnih halah z gasilskimi mizami in klopmi, ampak moram priznati, da zna ljubljanski župan tudi to popeljati v čisto nove dimenzije. Bilo je okej, meni pač ni bilo super, bi bila pa nehvaležna mrha, če bi rekla, da je bila polomija in ne grem nikoli več. Zoki, hvala za večerjo!

  • Share/Bookmark

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake