moj svet

6.12.2008

Kdo bo jutri taglavni?

Zapisano pod: moje misli, uf, sem pametna! — polnaglava @ 21:58

“Kaj boš pa po osnovni šoli?”
“Še ne vem:”
“Kako, devetarček si, ne se hecat, si pa ja že kaj razmišljal.”
“Ne vem, kdo bo takrat, ko bom velik, pomemben, bogat.”

Sliši se kot šala, pa ni.

Včasih smo si poklice izbirali glede na tri dejavnike:
1. kaj me zanima, veseli dovolj, da bi to počel vse življenje
2.  kam se s svojimi šolskimi rezultati lahko vpišem
3. kaj mi bo prineslo največ denarja in ugleda

Ste se našli v eni od treh točk, kajne?

Že nekaj let se pojavlja trend t.i. podaljšanega otroštva in z leti samo še narašča. Prav nič nenavadnega ni, da tridesetletnik živi pri svojih starših, si počasi išče prvo zaposlitev, denarce pa bolj ali manj zapravlja za lifestyle “seks v mestu”. Tja do zrelih dvajsetih se taki osebki obnašajo kot najbolj ranljivi mladički in to tudi dejansko so. Ker tako v resnici živijo. Zato se jim pri rosnih 14-ih še sanja ne, kaj bi radi počeli v življenju. To je bilo težko tudi nam. Prva točka torej odpade.

Hm, šolski uspeh. Malo me bega, kaj bo zdaj, ko ne bo več splošnega uspeha. Gotovo se bo kako pretvoril in na koncu vseeno dal neko številko. To z uspehom je tako ali tako postalo skoraj smešno, saj ima vsak, ki zna vsaj malo poskrbeti zase oziroma v to prepričati starše (če je en tistih redkih, katerih starši niso dovolj ambiciozni, da bi že od pleničk mislili samo na to), na koncu devetletke dovolj točk in vsega drugega za vpis na gimnazijo. Tam pa preživi ali pa ne…
Pred par leti mi je o tem dovolj zgovorno potarnal znanec, ki ni vedel, kaj naj stori s svojim sinom. Naj ga prešola na šolo, ki ima zelo nizek standard in zahteve in temu vsled visoke rezultate, ali naj ga pusti na zahtevni šoli, kjer bo dobil veliko znanja in gotovo nekoliko nižje ocene. Dilema niti ni tako smešna, ko se poglobiš vanjo, je naravnost strašljiva. Če izbere šolo, od katere ne bo imel nič znanja in petice, se lahko vpiše, kamor želi. In potem tam pogori. Če ostane na zahtevni, dobi dobro doto znanja in premalo točk za vpis na željeno šolo. In pogori še prej… Črtamo drugo točko?

In potem smo tam. Kaj mi bo prineslo največ ugleda in denarja?
Včasih niti ni bilo težko. Če si se za šolanje odločil na osnovi želje po prestižu, je bila izbira sledeča: pravnik, zdravnik, ekonomist. Mislim, da nisem spustila nič pomembnega. Kasneje se je kot pameten izbor pojavilo še računalništvo. Ti bodo vedno imeli dovolj za ljubi kruhek. Pa zdaj?

Prihajamo v čas, ko je znanj ogromno. Otroci se že pred vstopom v šolo seznanijo z računalnikom, v prvem razredu jih zanimajo dinozavri in jih naštevajo kot najljubše igračke, nekateri znajo povedati celo geološko dobo, v kateri so živeli. V drugem razredu jim pot sonca razlagamo z modelom sončnega sistema, v četrtem se igramo s svetlobo in sencami. Ne znanje, znanj je veliko, učimo se vse mogoče reči, v resnici pa sploh ne vemo, katera bodo v prihodnosti pomembna za življenje. Bomo sploh še pisali? Govoreči kompjuterji, telefoni, dlančniki in podobno niso več nobena pravljica. Bomo potrebovali seštevanje in poštevanko? Nas bo še moralo zanimati, kako pridobivamo premog? Ali drugače – bo pametneje študirati agronomijo, medicino ali teologijo?

Pismo, svet se res vrti hitreje. Bolj kot pretiravam, bolj se bojim, da v resnici sploh ne. Dejstvo je, da je prihodnost tokrat mogoče najbolj negotova in da se bomo morali na to kar navaditi, se sprijazniti. Ste se že? Ja, vem, grdo pretiravam….                        Pa res?

  • Share/Bookmark

3 komentarjev »

  1. Mislim, da si zastavljaš relevantna vprašanja. Le da je verjetno vsaki generaciji prihodnost negotova.

    Tjasa — 7.12.2008 @ 16:21

  2. Mislim da čez nekaj let niti cest ne boš več mogel pometati, če ne boš imel diplome.

    tamika — 7.12.2008 @ 19:53

  3. Se popolnoma strinjam.

    juhica — 9.12.2008 @ 15:16

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake