moj svet

3.12.2008

Tamauci so mi povedali…

Zapisano pod: življenje je šola — polnaglava @ 11:10

Jp, pri nas se še vedno vse vrti okoli kaznovanja. Ampak zdaj pa napovedujem nove čase. Ker se v moj razred vrača Zakon! In to tisti, ki ga pišem jaz.

Sistem kazni, ki je od nekdaj veljal pri meni (v grobem, včasih je pač potrebno malo improvizirati), se je začasno umaknil željam staršev (še pomnite Otrokove pravice?) in v roku enega meseca v učilnico vnesel kaos. Na kvadrat.

Ker sem taka faca (beri reva, ki se ji ne da kar naprej zagovarjati pri ravnateljici in dnevno soočati z vampirskimi starši), sem se odločila, da popustim. Samo še minutke za umiritev, pa še to samo, če je nujno potrebno. Po dveh tednih je Sine enkrat sedel 5 minut medtem ko so se sošolci podili po toboganu in naslednji dan sem mami natančno poročala, kaj tako hudega je napravil, da je dobil tako resno kazen. Potem se je pogovorila z njim in ker se odgovora nista ujemala, drugi dan spet z mano… Ne, ne v času pogovorne ali govorilne ure, takrat, ko je imela pač čas. Ko je prišla drugič, sem ji mirno povedala, da bo morala pol urce počakati, da otroke predam v dežurstvo.

Sistem kazni, torej. Stari, da se razume, tisti, ki je bil v veljavi pred nastopom mandata novega seta staršev.
Med nalogo motiš ostale učence – opozorim
motiš še naprej – opozorim
se ne daš – naivno opozorim še tretjič, zraven pa omenim 10 računov, ki jih bo treba izračunati, če ne nehaš
ponoviš prekršek – 10 računov aktualne računske operacije. Ne šparaj se!
“ampak jaz…” – 20 računov!
“ne bom, blablabla, ti mi že ne boš…”- 30 računov
“on je tud…” – 40 računov!
Vidiš, da ni zmage in začneš pisat račune. In če se res umiriš, imaš možnost pomilostitve.

No, to je seveda extrem, kadar Zakon velja, se ustavi najkasneje pri 20 in to srečo, da lahko računajo, imajo samo izbranci. Vsem ostalim je jasno, vsi se lepo obnašajo in so ravno prav razposajeni. In ko niso več ravno prav razposajeni, jih enkrat opozorim in je spet 15 minut red. Potem poznamo še kazensko sedenje, ki smo ga preimenovali v minute za umiritev in razmislek, ki nastopijo takrat, ko otrok postane fizično in verbalno nasilen. Običajno tem minutam sledi kratek pogovor (ni pa nujno!).

V petek sem otroke (po res napornem dnevu, polnem opozarjanja in teženja) povprašala, kaj naredijo starši. Kolikokrat opozorijo in kaj naredijo potem, ko nobena opozorila več ne zaležejo. Opozorijo povprečno 10X. Kazni… E, to je pa že druga stvar:
“moja mami potem cel dan kriči…” “včasih me s kuhovnico…” “v posteljo moram (sredi belega dne mora otrok spat!)” “en mesec ne smem k prijateljici in tudi nobena ne sme k meni…” “en teden brez TV in compa…” “ati mi skrije igrice”…

Ja, res, s svojimi desetimi računi sem res Godzila! Včeraj sem potem spet uvedla Zakon. En si je prislužil prej opisanih 40 računov, dva pa po deset. Potem je bil mir!

  • Share/Bookmark

7 komentarjev »

  1. Vsaka čast!

    jena — 3.12.2008 @ 11:45

  2. Tole je pa prav hudomušno-resen prikaz dvoličnosti nekaterih staršev in sprejetih zakonov :) Nisem zagovornik fizičnega kaznovanja, da ne bo pomote, pa tudi psihoterorja ne :) Sem pa absolutni zagovornik takšnih Zakonov, kot si jih opisala ;) Če se otroci ne naučijo, da ne morejo vsega česarkoli, kadarkoli, kjerkoli, kakšni so potem šele, ko odrastejo :?
    Otroci se doma o svoji pobalinščini in kazni v šoli včasih še nakurijo zraven ali pa si stvari po svoje zapomnijo (itak da niso nikoli krivi), starši jim VSE verjamejo, ker otroci si otroci pač ne zmišljujejo (vsaj njihovi ne) :D Seveda sledi govoranca o neprimernem kaznovanju ipd. :) Kdo je na koncu zmaj? Ja učitelj/ica :D Me zanima, koliko staršev je že kdaj krotilo 10, 20, 30 otrok na kupu? :D Nekateri še enega (svojega) ne morejo ali ne znajo, so pa včasih najbolj glasni (=pametni kot vijolice) :)

    Tvoj Zakon je zakon :D Razmišljam, če bi se dalo kaj takšnega uvesti tudi na faksu :D Še raven znanja matematike bi se lahko popravila :D Vaja dela mojstra :P

    sparkica — 3.12.2008 @ 14:25

  3. Jaz tudi trenila ne bi kot starš, če bi izvedela, da ima tudi učiteljica moje hčere (4.r.) takšen Zakon. Ampak Zakona nima. Zato mulčki mahajo puncam po glavi pri telovadbi, jih boksajo med odmori, ko si izberejo ravno tisto mesto, na katerem katera punca že sedi itn., ona pa obljublja, da bodo nesli domov podpisat (ali so res nesli, ne vemo). Naj ji na govorilnih rečem, da “slišim, da so problemi z disciplino” in da se “se mi zdi, da ni Zakona”? Hmm.

    *maxika — 4.12.2008 @ 08:57

  4. Ja, malo pa lahko vprašaš, če ima kakšen Zakon ali kakšna je politika šole glede tega. Jaz kot mama zahtevam red in discilpino, ker se zavedam, da zdrav otrok skuša slalomirati med odraslimi s čim manj truda. Moja biblija je Razvajenost, rak sodobne vzgoje, Bogdan Žorž. Priporočam vsem.
    BTW: zelo prikupen blog imaš, te še obiščem!

    polnaglavapolnaglava — 4.12.2008 @ 10:08

  5. Stara modrost pravi “Kazen mora biti vzgojna in poučna.” in ti izpolnjuješ oba pogoja. Tvoja kazen jim jemlje čas za norosti, pa še trenirajo matematiko in se pridno učijo :) . Zakon!

    Emeta — 4.12.2008 @ 22:54

  6. Podpiram. Če pa začenja odpovedovat, jim lahko obljubiš 50 RAČUNOV!! Uf, to je pa veliiiiko. Potem pa še 10 stavkov z besedo “sodelujem” (da ne rečem “ubogam”). Al pa če jim za začetek samo mal zagroziš, sej vejo, da resno misliš ;)

    mars — 5.12.2008 @ 09:27

  7. PS:
    Nisem bila na roditeljskem, ker sem zbolela, sem pa poslala možeka… ki je odprl temo “disciplina in Zakon” – in moj slab občutek je dobil potrditev: Zakona ni. Ker je razredničarka (ki mimogrede opravlja magisterij iz šolskega managementa) v 4. razredu OŠ sama priznala, da “nima avtoritete” in da je “klicala v šolo že vse starše in naredila vse (?), kar se je narediti dalo”. Jaz dodajam, da ima le nekaj let službe; halo-efekt, ki sem ga doživela ob prvem srečanju, pa je bil: “drobna, nežna, tiha in premalo odločna”.
    Pa saj starši vemo, kakšne otroke imamo… Pričakujemo samo, da se jih obvladuje, da je toliko mir, da pridobijo tudi tisti, ki niso nič krivi in bi se radi še kaj naučili… Potem so se pa na sestanku starši delali pametne in (si) dajali nasvete, “kaj bi lahko še narediti za boljšo disciplino”… dve uri debate ob učiteljici, ki bi morala obvladati prijeme?! Ali pa narobe razmišljam?

    *maxika — 15.12.2008 @ 14:05

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake