moj svet

20.11.2008

Meta Černoga, Nedeljski Dnevnik

Zapisano pod: saj ni res...pa je!!! — polnaglava @ 21:59

Stvar ne bi mogla biti bolj ironična. Z možem sva danes zjutraj v avtu nekaj klepetala in prišla na otrokove pravice. Pa sem rekla, da moram kupiti Nedeljca, ker sem po radiu slišala reklamo, ki je najavljala članek na to temo in me zanima…

Malo sem pozabila na to, zvečer pa šla na pevske. In mi sopevka takoj postreže s svojim izvodom. Pogledam, dvignem obrvi, ne morem verjeti. Pod naslovom Tvoj zlati sin bo - huligan najdem KOMPLETEN moj članek. Da je stvar še bolj trapasta, najdem notri še mojo ljubo Mars, pa cenjeno Jackie in Lano – a je vam všeč, da so vas kar takole ukradli? – dobesedno prepisano s komentarjev in vmes dva ali tri avtorske stavke gospe Černoga. V enem se celo na hitro opraviči, da je zadevico “kopipejstala”, ampak je blog anonimen (torej je to upravičeno?!).

Spomin na javni linč Mojce Mavec, ki se je podpisala pod nekaj besedic nekoga drugega in bila zato tudi ob meni zelo ljubo kolumno, še ni čisto zbledel. Zaradi nekaj besed! Tale Metka slovenceljska je ukradla vse besede. Tudi vaše, ljubi moji. In zato pokasirala honorar!

Vprašam Vas, Meta Černoga, se Vam ne zdi vsaj moralno sporno? Ve se, da besede niso vaše. Jih zato, ker nimajo imena in priimka (podpis pač imajo, Polna glava sem), lahko mirno podkracate s svojim?Če je blog javen, še ne pomeni, da je Vaš. Moj je, moj, moj, moj. od Polne glave. Imena in priimka zrave ni iz zelo dobrega razloga, ki pa Vam ga na tem mestu ne bom razlagala. Bi bilo težko klikniti na povezavo “o blogu in avtorju” in tam na okrepljeno napisano “Polna glava”? Mi poslati čisto kratek e-mail in me povprašati, če dovolim? Ali se Vam to res ne zdi potrebno zgolj zato, ker nikjer nisem napisala, da je vsaka kopija kraja in s tem kaznivo dejanje? Ali res nimate nič vesti????

Jezna sem. Šokirana. Najraje bi razkrila svojo identiteto in vas javno poslala tja, od koder ste prišli, da ne zakolnem in svinjam po svojem blogu. Svojem, razumete? Pa se ne bom, ker si bi s tem naredila veliko škode. Bom pa sigurno jutri poklicala odgovornega urednika in mu povedala, kaj si o prisvajanju tuje lastnine mislim jaz. Če grem mimo hiše brez naslova in številke, brez zvonca s priimkom in na njej piše samo “Metuljčica” – se lahko kar vselim???

Ma ne, ne bom niti več razmišljala, me je res razburilo in bom raje kar nehala. Se slišiva jutri, po telefonu…

Vam bom dala številko, da vam napišem še kakšen članek, ko bo teden okoli in ne boste našli svojih besed!

  • Share/Bookmark

23 komentarjev »

  1. Zahtevaj svoje pravice! Novinarji so čist divji postali. :(

    Urška — 20.11.2008 @ 22:21

  2. Ne vem, kako naj te potolažim, ker za to ni ustreznih besed. Naju so že 100x okradli – najino voluntersko delo podkrepili s kopico oglasov… in se sprenevedali. Če se zaneseš na Mojčine izkušnje, lahko kaj celo iztržiš. Ampak priokus je pa vedno grenak. Bolj zaradi razočaranja nad dejstvom, da se kaj takega lahko zgodi. Godi.

    Tjasa — 20.11.2008 @ 23:27

  3. o porkaduš… noro! Vsekakor poročaj, kakšen odziv si doživela na uredništvu.

    Špela — 21.11.2008 @ 08:18

  4. Ja vidite, navade iz časov samoupravnega socializma so še vedno prisotne. V stilu, kar je tvoje je tudi moje, kar pa je moje, pa je samo moje. In na Dnevniku to tradicijo intenzivno negujejo. Ukrepaj, sicer bo še slabše.

    Rak — 21.11.2008 @ 08:31

  5. S V I N J A R I J A !

    mars — 21.11.2008 @ 08:55

  6. meta sploh nič slabega ni hotela če pa vi nimate drugega dela je pa res žalostno…

    djuro — 21.11.2008 @ 14:39

  7. Djuro, a podpisati pod tuj izdelek se ti zdi pa dobro? In, jasno, za to pokasirati honorar?

    Tudi mene zanima odziv uredništva. Vsaj pisno opravičilo bi se spodobilo.

    Alla — 21.11.2008 @ 15:27

  8. Upravičena si do honorarja.

    Kritik — 21.11.2008 @ 15:50

  9. Kliknila sem na povezavo do prispevka in nikjer nisem opazila kraje tvojega članka, saj so uporabljeni citati, in avtorica Černoga tudi omeni, da gre za blog Polna glava. Torej ni res, da so tvoje besede nepodpisane in zgolj omenjene kot nekaj anonimnega, razen če so to naknadno popravili po tvoji pritožbi in je bil prej napisan članek, kot da objavlja svoje izvirne misli in izkušnje z bežno omembo izvlečkov nekoga popolnoma anonimnega, katerih dela ne moremo izbrskat.

    Da nekdo v članku citira misli drugih … ali iz leposlovnih del ali drugih člankov, ni nič nenavadnega, še manj prepovedanega in nikakor ne pomeni kraje. Omenjanje Mojce Mavec kot manj hudega primera, ker pač ti pogrešaš njeno kolumno, je neustrezno, kajti Mojca se je podpisovala pod tuje besede in očitno ne veš, da ne samo pod par stavkov v eni kolumni, ampak se je izkazalo, da je od a do ž prepisovala še serije objav v Premieri od neke nemške avtorice in tudi v kolumnah tisto ni bil edini primer!!! Med podpisanimi navajanji besed drugega in krajo besed s svojim podpisom je velika razlika.

    Res je, da bi bilo vljudneje povprašat, če je avtor le na dosegu roke, vendar ni pa pogoj. Tudi moje tekste so že v celoti uporabljali, ampak z mojim podpisom, zato ne vidim razloga za pripombe, razen mogoče, hvala za poklon in še malo reklame mojim stvaritvam. Sem pa zavpila, ko sem bila opozorjena, da je nekdo dejansko ukradel moj tekst ise lepo podpisal pod njega …. hehe …. Tega Černoga v tvojem primeru storila ni, kot je zaznat v linkanem prispevku.

    simonareboljsimonarebolj — 21.11.2008 @ 16:08

  10. Ta podlaga za blog je najslabša, ker deluje z odsekanim zamikom pri branju in pisanju komentarjev. Tehnično strašno naporno in odbijajoče. Takšne pomanjkljivosti pri funkciji marsikoga odbijejo, ki bi sicer večkrat prišel pokukat na blog. Žal.

    simonareboljsimonarebolj — 21.11.2008 @ 16:12

  11. A me hecaš?!?!?!?!?! Jst sm šokirana!!!

    Vseeno pa čestitke, po eni strani si dosegla še večji krog in še več ljudi bo bralo, kaj se sploh dogaja. Lohk, da pol ne bo teh “hiperinteligentnih” Trenj z vprašanjem “Ali se strinjate, da šola prekriva neljube dogodke?” s katerim brcnejo v najtemnejšo temo in bo morda kdo končno poklical v studio kakšnega učitelja in poslušal kakšno drugo zgodbo kot od ljube Angelce…

    Burja — 21.11.2008 @ 18:11

  12. Na osnovi Simoninega zapisa sem ponovno prebral oboje, ta post in članek v Nedeljskem. Simona ima prav v tem, da je v Černoginem članku razvidno navajanje avtorice citatov, kateri so predstavljeni v njenem članku predstavljeni v narekovajih. Vendar se človeku kljub temu postavlja vprašanje, ali ne gre za namerno prisvajanje vsebine pisanja avtorice posta “Tvoj zlati….” . Članek je sestavljen tako spretno, da te hitro zavede in moraš skakati od odstavka do odstavka in spremljati narekovaje, da vidiš čigav je pravzaprav zapis. Zelo zgovoren za moje razmišljanje je kar prvi komentator pod Černoginim člankom v Nedeljskem. Počakajmo, bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo

    Rak — 21.11.2008 @ 19:23

  13. @Rak:
    Kako na gosto in v kakšnem sosledju si sledijo citati, ni problem, niti ni redkost, če prebiraš revije. Kolikor je pač potrebno za pojasnitev. Povzetek bi izpadel bolj sporen, ker bi šlo za avtorsko povzemanje drugega dela. Poleg tega je bistvo, da ni res, da Černoga ni omenila vira. Vredno razprave se mi zdi edino to, kaj poleg citatov nek avtorski članek vsebuje. Torej koliko je potrebno nekemu avtorju zapisat svojega, da upraviči honorar do izdelka. To je pa že stvar uredniške politike v odnosu do pojmov kakovosti in s tem zahtevnosti do svojih novinarjev. Če bi bila jaz urednica, tekst z več kot pol citati že ne bi šel skozi … hehe … Ampak, kot sem zapisala, to ni problem, nad katerim se Polna glava huduje.

    simonareboljsimonarebolj — 21.11.2008 @ 20:15

  14. OK, sej vem, da se me ne tiče, ampak simonarebolj mi s svojimi jaz-vse-vem-vi-ste-pa-zabiti res ni všeč. Nisem se mogla zadržat. Oprosti, Polna glava, da stresam svoj gnev med tvojimi komentarji…

    mars — 21.11.2008 @ 20:16

  15. @ simona: z gospo Meto sem seveda govorila (med drugim mi je najprej povedala, da en ve, kako zakon ureja takele prepise s spleta) in ji pojasnila tudi tole: eno so citati, drugo so izvlečki, tretje pa prepis kompletnega članka z vmesnim veznim tekstom. Gre za razmerje mojih in njenih besed. Takole po grobi oceni bi rekla, da je vsaj 80 % mojih. A so to še vedno citati? Po mojem ne. Res v oklepaju piše, da zapis ni njen, a dobesedno takole: “in se ji opravičujemo, da smo ga s spleta pobrali mimo njene vednosti, vendar je anonimen…”. S tem “vendar je anonimen” je povedala vse. Meni to pomeni, da je kot tak pač last vseh. Ne, blog je javen, kdor želi ga lahko obišče in prebere in komentira. Vseeno pa ta “javnost” ne pomeni, da ga lahko po mili volji dobesedno prepisujejo v časopis. Kdor obiskuje bloge, mora vedeti, kako priti do avtorja. Lahko bi napisala komentar, v katerem bi me prosila za dovoljenje, lahko bi mi poslala mejl. Njen odgovor po telefonu je bil, da ni računalniški heker in da ne pozna vseh trikov. TRIKOV?! Ali je trik prebrati stran o avtorju in klikniti na povezavo?!
    Pred mesecem ali dvema me je na ta način poiskala novinarka Dela in sem ji napisala še kaj več, ne samo tisto, kar sem prej objavila. In ji dala dovoljenje in celo svoje pravo ime.
    Kar se tiče Mojce Mavec – ne vem, morda je vse o prepisovanju res, nisem je imela namena ščititi, ker sem bila tudi jaz takrat razočarana. Omenila sem samo, kako se je javnost odzvala, ko je zadeva prišla na dan. Pa ni šlo za prepis celotnega članka, vsaj takrat ne.
    Kar se pa bloga tiče – sori, meni je všeč prav tak, po barvi me spominja na kapučino in mi paše. Gotovo se bom ozadja nekoč naveličala in ga zamenjala. Ampak tudi takrat bom vprašala samo sebe, kaj mi paše. Vseeno se potrudi še kaj prebrati, če te le zanima.

    @Burja: ja, Angelca pač paše k Slaku. Jaz ne morem gledati ne enega ne drugega, zato sem vesela, da imam ob četrtkih pevske…

    @Rak: Po moje se bo bolj malo izcimilo. Gospa Černoga me je vprašala, kaj zdaj zahtevam oz. pričakujem od nje in uredništva… Ne vem… me je vse tako zelo presenetilo… Ker namen mojega pisanja nikoli ni bil honorar.

    Moram povedati, da sem seveda počaščena, da ste zapis o otrokovih pravicah tako množično sprejeli in skoraj posvojili. Prišlo je veliko komentarjev, v glavnem pozitivnih. Tudi me ni prav nič motilo, ko je članek zakrožil po internetu preko e-mailov. Zato poudarjam, da me je zmotil način in obseg zapisa v Nedeljskem, ne glede na to, ali je avtorica hotela dobro ali slabo. Po telefonu mi je rekla, da sem bila najboljši možen sogovornik. In ravno to nisem bila… A razumete? Vzela, malo razklenila, dodala mnenja treh strokovnjakov (pri čemer močno dvomim, da sta Jull in Žorž v resnici komentirala moj zapis) in zaračunala. Skuham kavo, jo postavim na mizico pred hišo, da se malo usede, mimo pride Meta, jo vzame, posladka in servira mimoidočemu. In pokasira, seveda…

    polna glava — 21.11.2008 @ 20:33

  16. Simonarebolj: Evo, sem se po premisleku odločila, da imaš prav, da je ćas za spremembe. Upam, da ti je tale bolj po godu, jaz sem pregledala vse razpoložljive in mi nekako nič ni potegnilo…

    “Vredno razprave se mi zdi edino to, kaj poleg citatov nek avtorski članek vsebuje. Torej koliko je potrebno nekemu avtorju zapisat svojega, da upraviči honorar do izdelka.” – v bistvu sem upala, da se bo razbralo, da je prav to, in seveda dovoljenje, tisto, kar me je razkurilo. Hvala, ker si povedala z bolj izbranimi besedami, bom točno to ponovila gospe MČ.
    Mars: veš, da tebi vedno dovolim gnev, še posebno, ker so ti v članku spremenili spol ;) . Simono si mogoče vseeno malo prehudo vzela, po moje ni hotela pametovati. Midve bova pa tole itak razčlenili ob kavici enkrat kmalu, prav?

    polnaglavapolnaglava — 21.11.2008 @ 21:04

  17. @polnaglava:
    Ja, v kolikor je toliko tvojega teksta, gre za prepis tvojega članka z vmesnim veznim tekstom … oziroma malo mešano, v kolikor gre še za kakšno opombo s strani avtorice (ker na linku ni v celoti objavljen). Očitno tak način uredništvo tudi odobrava, morda temu primerno rangira honorarje (upam!) … v kolikor gre za redno zaposleno osebo, pa itak nima veze, ker prejema pač plačo.

    Res bi bilo bolj vljudno in etično, da bi te povprašala, vendar je dejansko krita s tem, ko je omenila naslov bloga, da je torej jasno, kje se najde ta material. Tako da z vidika uporabe tvoje integritete je vse v redu, saj je uporabila podatke, ki so na voljo. In res je, kar praviš in te moti, da anonimnost na spletu pred klasičnimi mediji odvzema prispevkom status kredibilnosti in s tem vrednost. Anonimnež ima namreč pravico, da se odziva na preverbe verodostojnosti česar koli že ali pa se potuhne pač. Anonimnež tudi ne stoji za svojimi izbruhi javno in je s tem zaščiten veliko bolj pred posledicami izpostavljanja. In anonimneža je težko izsledit, v kolikor krši kakšen zakon, na primer povezan s človekovimi pravicami in blabla … Zato izgublja na vrednosti tudi v drugih okoliščinah. Gre za pomanjkljivosti in prednosti anonimnega spletnega pisca hkrati. Zaradi prednosti pri svobodi govora ima na drugi strani toliko manj cene, kar se kredibilnosti tiče. Klinc!

    Me veseli, da si spremenila temo in po prvi jezi, češ, kaj me briga, kaj je komu všeč, vseeno razumela zadevo, kot je bila mišljena. Moj namen ni bil vsiljevanje okusa, ampak praktični vidik, ki res lahko brez potrebe odganja bralce in jemlje voljo do pisanja komentarjev, ko ti črkice po svoje izginjajo in se pojavljajo pod prsti. Tale dela normalno in je kul. Meni je všeč, najpomembneje pa je, da je seveda všeč tebi med tisto res bedno blogosovo ponudbo.

    @mars:
    Jaz tukaj nikomur nisem vrgla v ksiht, da je zabit. Če se pa kdo tako počuti, kadar nekdo o nečem pove, kar ve ali kakršne argumente ima na voljo, pa ni problem tistega, ki se izraža. Jaz se nikoli ne počutim zabita, kadar mi kdo pove kaj, česar ne vem ali ima boljše argumente, niti od nikogar ne pričakujem, da bi se zadrževal pred mano s svojimi spoznanji in ugotovitvami, da me ne bi slučajno užalil, ker bi se počutila zabito. Samo v tem primeru bi bila zabita, pa še posesivna in zatiralska. Med takšnimi se ničesar v življenju ne bi naučila in bore malo spoznala. Boljše od sebe v določenih zadevah spoštujem in se učim, sebe pa nikoli ne dojemam, da sem zabita, če se znajde kdo, ki ve o nečem več ali razume bolje od mene. Samo tako postajaš boljši iz dneva v dan tudi sam. Zato tak pristop priporočam. Ljudi, ki skušajo na vse pretege zatirat tiste, ki vedo o nečem več ali o čem razmislijo več, zato da bi se sami nezaslužno počutili večji, pa ne maram, še manj spoštujem. To pa priznam.

    simonareboljsimonarebolj — 21.11.2008 @ 22:00

  18. Nekaj mi prosim razložite, ker tega pa res ne vem: ali je anonimnost popolnoma izenačena z “uporabljati psevdonim”?
    Koliko pisatlejev se je podpisalo in se še podpisuje pod knjige s psevdonimom, pa si tega ne drznemo npr. prevesti v naš jezik in se pod prevod podpisati s svojim imenom…
    @Simona: absolutno je vredno poslušati nekoga, ki veliko ve o neki stvari. A poslušam ga samo takrat, ko govori s sogovorniki spoštljivo in brez avtoritativnosti, ki se skriva v žugajočih besedah tipa “…in očitno ne veš…”. Če mi torej nekdo vsiljuje svoj prav, mu preprosto ne verjamem.

    mars — 22.11.2008 @ 13:00

  19. @mars:
    Anonimnost ni izenačena z uporabo psevdonima. Spletna anonimnost je anonimnost, ki prinaša s seboj vse tisto nepreverljivo, kar sem naštela zgoraj in pomeni, da ne garantira verodostojnosti, ne odgovarja za vsebine. Psevdonim pri literaturi ali člankih v klasičnih medijih pa je preverljiv ali pa vsaj zagotovo zajamčen v odgovornosti, v kolikor se želi ohranit kot skrivnost realnega avtorstva, s strani urednikov! Na spletu jamstva ni nobenega in ob morebitnih najnujnejših potrebah po izsleditvi avtorja zahteva policijsko preiskavo oziroma sledenje IP-ju, ki pa je večinoma neuspešno, še posebej v najspornejših primerih, ko se anonimni avtor posebej pripravi, da je čim težje izsledljiv. In nihče ne odgovarja, noben urednik! Kakšno kazen ob primerih kazenskega pregona faše kvečjemu morda obstoječi ponudnik spletnih storitev, v kolikor ne odstrani spornega teksta, ne odgovarja pa za avtorja. Sicer pa so tudi avtorji, ki uporabljajo psevdonime pri leposlovju, večinoma povsem javni, zgolj z uporabo drugega imena. Zato je podpis pod prevod tujega dela kljub psevdonimu zagotovo kraja, saj ima avtor prav tako vse avtorske pravice urejene, preko uredništva ali drugače potrjene, v kolikor gre za samozaložbo. Moj oče na primer piše že dvajset let pod psevdonimom iz določenega konceptualnega razloga, čeprav njegovo pravo ime ni nobena skrivnost in avtorske pravice delujejo po ustaljenih pravilih in zakonih po pogodbi z uredništvom.

    Sploh se pa, še enkrat, Čenoga ni podpisala brez opozorila, da gre za blog Polnaglava! Vprašanje spornosti je bolj druge narave, stvar uredniške sprejemljivosti in politike, o čemer sva s polnoglavo že izmenjali besede.

    Škoda! Garantiram ti namreč, da so večinoma ravno ljudje, ki imajo največ zanimivega in vednega na zalogi, najtežje osebnosti vsaj na prvi vtis. Nevrotiki, tečneži, naduteži, zajebanci in še marsikaj. Ker imajo na svoji poti veliko težav s tekmovalnimi zavistneži in ker so ravno zaradi svojega talenta bolj subtilni in se burneje odzivajo na dražljaje iz okolice, sčasoma postajajo navadno še hujši. V kolikor premostiš lasten ego in s tem povezane pojme ogroženosti in užaljenosti in vzameš njihove vedenjske posebnosti bolj s humorjem, si ponavadi bogato nagrajen, ker je njihova zakladnica vednosti in ustvarjalnosti res zanimiva in presežna, sčasoma ti pa za razumevanje celo pokažejo hvaležnost in kar naenkrat spoznaš, da gre za najbolj čudovite, empatične in sploh krasne ljudi. To ti pridigam iz lastnih izkušenj, saj si jemljem za največji dosežek ravno to, da sem vzljubila kar nekaj prvoklasnih težakov, ki so mi predali daleč največjo doto.

    Stavek “očitno ne veš” ni primerek vsiljevanja svojega “prav”, ampak logično spoznanje. Očitno pač polnaglava ni bila na tekočem z informacijami o razsežnosti Mojčinega plonkanja. Tukaj imeti prav nima kaj iskati, ker je resnica že preverjena in dokazana, torej ni kaj misliti drugače, lahko samo nisi informiran. In, a je tako grozno ponižanje, če kakšna informacija ne pride do tebe, še preden te nekdo opozori, da očitno ne veš?!!! Hej, saj je samo informacija! Ena izmed milijonih, ki jih posameznik zagotovo spregleda ali sploh ne pride v stik z njo.

    Peace!

    simonareboljsimonarebolj — 22.11.2008 @ 15:27

  20. Okej, stvar sem zaključila tako, da je nisem zaključila. Se mi ne da. Ker sta tako novinarka kot odgovorni urednik prepričana, da je vse kul, o bloganju pač še ne vejo dosti in zato tudi ne, kako je z avtorskimi pravicami, Odgovorni očitno podpira pisanje člankov na način, da prepisu tujega članka (seveda opremljenem z navednicami) novinar doda svoj vezni tekst in tako dobi “avtorski” članek.
    Gospa novinarka j ebila menda zelo prizadeta, ker sem napisala, da me je okradla in pri tem še pokasirala. Ojej, je bila prizadeta. Se ji globoko opravičujem, kot Polna glava, če kaj šteje. Ker to, kako sem se počutila jaz, pač ni pomembno.
    Bah, briga me. Nedeljca ne kupujem in ga zdaj še toliko bolj ne bom. Nikoli. Če tudi objavijo cel moj blog. Če sami lahko živijo s tem, da prepisujejo misli drugih in jim dodajo narekovaje…
    … jih pogledam zviška in prhnem in napišem še kaj zanimivega. Ko se kaj zanimivega zgodi. Čao!

    polna glava — 25.11.2008 @ 19:07

  21. Ej, jaz pa Nedeljca kupujem in ga bom še. Zato, ker očitno zna prisluhnit aktualnim problemom, kot je bil ta na tvojem blogu. In nehaj težit s tem avtorstvom, saj je prav zaradi tega članka postal tvoj blog znan. Lahko si jim hvaležna, če ne bi bilo članka, kdo bi pa vedel za tvoje probleme in “probleme”. By

    Popolna Glava — 26.11.2008 @ 21:21

  22. @Popolni: najprej sem te dala malo na “ignore”, pa ti vseeno povem – ker imam “counter stats”, vem, da moj blog ni po objavi članka v Nedeljcu niti malo bolj obiskan, porast obiska se je zgodila ob moji objavi članka, torej konec septembra. Je pa to (obisk torej) res čisto zadnja stvar, ki mi kaj pomeni. Fino mi je, da sem preko svojega pisanja spoznala nekaj zanimivih ljudi (večinoma brez pravega imena in obraza), s katerimi lahko dnevno izmenjujem izkušnje in mnenja. In se “čistim”. Ti lahko zaradi mene še naprej kupuješ Nedeljca in moje poste prebiraš tam, nesramnih konemtarjev na svojem blogu res ne potrebujem.

    polna glava — 28.11.2008 @ 21:57

  23. Ej Polna glava! Če ti še sedaj ni zrasel obisk, potem je to tvoje početje zgrešeno. Ko imaš blog, moraš vzet v zakup tudi “nesramne” komentarje. Predvsem pa, če se “čistiš” z blogom – bog pomagaj. Eni gredo zato k spovedi, drugi v naravo, tretji uživajo s partnerjem. Je že tako. Brez skrbi, se ne bom več oglasil, ni potrebe, na tvojo stran sem zajadral povsem slučajno spet. By.

    Popolna Glava — 4.12.2008 @ 07:51

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake