Plačilni dan
Ne, ne, brez skrbi, ne bom se razburjala. Vse skupaj je pravzaprav smešno in niti ne gre izgubljati besed. Zato sem se odločila, da gre v bistvu za dober vic, kaj takega pa ne gre zadrževati zase, zato vam povem.
Torej, plačilna lista. Ne pritožujem se nad plačo, ta je glede na razmere v naši deželi solidna, kar se pa tiče dejanske cenjenosti poklica, sem pa že zdavnaj povedala, da bi bilo 5 tisočakov čisto premalo.
Preberem, če vse štima. Pa jo najdem. Postavka se imenuje “dodatek za izvajanje prilagojenega programa”. To je tisto, kar naj bi učitelj dobil, ker ima v razredu otroka s posebnimi potrebami, recimo Downov sindrom, avtizem ali kaj podobnega in mora zato z njim postopati po posebnem (prilagojenem) programu. Ja, nekaj podobnega, kot je defektološki dodatek v zavodih, kamor so sicer taki otroci vključeni. Z eno (MAJCENO) razliko. Moje delo je vredno natanko 1,19€ bruto ali 0,75€ neto. Ne, ne na uro, na MESEC!!!
Bolje bi se počutila, če tega “dodatka” ne bi nikoli dobila. Zdaj mi bodo pa za vsakič, ko bom kaj potožila, rekli:” saj si plačana!”
Eh, res brez veze. Kr neki, če hočete. Rebelde, kot reče naša K.
Grem v Cvetličarno poslušat in gledat Akija
