moj svet

4.05.2008

Družinski izleti, 2.del

Zapisano pod: saj ni res...pa je!!! — polnaglava @ 17:26

Vso pot od Ravbarkomande naprej sem si prigovarjala, da je od tu naprej vse odvisno od mene. Lahko se ohladim in se imamo fino, lahko pa kuham jezo in prežim na nadaljne napake. Ker te se bodo, brez skrbi, zgodile.

Pri Bertokih se je vse ustavilo. Totalen čep. Pa sem se tik pred odcepom za Semedelo spomnila, da gotovo obstaja še kakšna pot za domorodce, moj je neverjetno hitro odreagiral in že smo se spet vozili. Čez hrib, od Izole naprej pa je bila cesta spet lepo prevozna. Nov zastoj je bil tik pred Strunjanom, torej smo bili rešeni. Se sparkiramo in obrnemo proti tunelu za Mesto rož. Moj še vedno nič ne komentira in nimam pojma, a gre z veseljem, ali bi me rad kam poslal, pa se mu niti to ne da. In tako se odločim, da mogoče to vseeno ni bila modra ideja, da je do Portoroža sigurno daleč in da je vseeno, če gremo na sprehod po Strunjanu. Vsak, ki vsaj malo pozna slovensko obalo, ve, da temu ni tako. Da se drugje kot po Piranu in Portorožu pač ne da sprehajati in potem mimogrede še kaj pojesti. Eno ali drugo, oboje ne (sploh).

Po kratkem sprehodu mi je bilo že pošteno žal, da nismo šli v Umag. Rešiti ali kujati se, to je bilo vprašanje. Oboje prinese zadovoljstvo, v drugem primeru pač nekoliko patološko, a nič ne de. Biti žena in biti jezna na moža je poseben “užitek”. Še večji, če imaš prijateljico ali dve, ki se strinjata s to filozofijo ;) (in če tega ne prakticiraš prepogosto).

Zmaga razum. Poskusim s pogovorom. Odkrito mu povem, da mi gre precej na jetra, da vedno sama odrejam, kam na izlet, da mi ni prav, da nič ne komentira in da bi bilo lepo, če mi pove, kaj si misli o sprehodu do Portoroža1. Nekaj zamrmra, jaz se odločim, da je za in kmalu sedimo v piceriji na drugi strani. Od tu naprej sem dokončno odločena, da bi bilo lepo dan zaključiti z nasmeškom in (kasneje) poljubom za lahko noč. Pojemo tisto, spijeva še kavico, mastno plačava, obrnemo nazaj na drugo stran tunela, v avto in domov.

Že pred odcepom za Izolo pa spet zastoj. Spet obrneva na Semedelo, potem pa se v neverjetno pustolovskem duhu za ta dan odločiva, da preveriva, kje se pride od Kopra do Ljubljane brez vinjete.

Zanimiva vožnja. Mislim, da smo prekrižarili Kras in Notranjsko2, samo od Kopra do Črnega kala smo se vozili 45 minut3. V Ljubljani smo bili v dobrih dveh urah, pa se nismo ravno držali vseh omejitev, oba vedno voziva kakšnih 10 čez :oops: .

Kakor koli, uspelo nam je imeti relativno lep dan. Lahko bi bil boljši. Če bi se jaz tako odločila. Lahko bi bil slabši. Če bi se jaz tako odločila ;) .
Nauk: zdaj je že preverjeno, da je razpoloženje naše družine odvisno predvsem od mene. Jaz sem tisti impulzivnež, ki ne more biti tiho, če ga kaj mori ali vsaj malo tišči. Moj J. je tako prekleto nezahteven, da mu je vedno vse prav, tudi če mu ni. To je bila včasih njegova kvaliteta. Zdaj je stvar, ki mi gre najbolj na živce. O tem pa kaže dobro razmisliti in jo nekako spet obrniti v kvaliteto.
A ima kdo dobrega šrinka?

  1. ki traja približno pol ure [nazaj]
  2. do zdaj že razumete, da rada malo pretiravam [nazaj]
  3. to pa ne pretiravam!! [nazaj]
  • Share/Bookmark

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake