moj svet

3.05.2008

Družinski izleti

Zapisano pod: saj ni res...pa je!!! — polnaglava @ 00:27

mali-avto.jpgKo ženska rodi, se pojavi nek preklop. Enostavno postane dvojina. Vse podredi otroku, pri vsaki stvari najprej pomisli nanj. Ne rečem, da se ji svet zato nujno ustavi, ne odobravam, da ne najde več časa zase in ne dela stvari, ki jih ima izključno zase, rečem pa, da poslej vse svoje užitke podredi otrokovim potrebam. V grobem to pri meni pomeni, da je računalnik moj, ko Sončece zaspi, tek si privoščim, ko vem, da je za otroka poskrbljeno in se bo ta čas igral s svojim očetom, na exkurzijo1 s P. ali kavico z M. pa se odpravim redko in še to v skrajšani verziji.

Z moškim ni tako. Da ne bo pomote, moj J. je krasen očka in ko bo Sončece dodobra shodilo, bo samo še boljši. Ampak družinskega nagona pa povprečen alfa samec nima. Včasih se mi  zdi, da se  je mojemu možu z nosečnostjo (mojo, da ne bo pomote) in potem rojstvom “samski instinkt” celo okrepil. Mogoče potrebuje občutek, da ni omejen, da ga nihče ne utesnjuje. Da gre še vedno lahko po svoje. Ali pa to tako občutim samo jaz, ki svoje želje vedno malce utišam in potem preračunam, kdaj in katere in v kolikšni meri bi se dalo realizirati, brez da bi pri tem trpela oba moja “zakladka”.

Je pa res, da si je J. pred slabimi tremi leti omislil motor in da se mi je že takrat zazdelo, da se je v njem prebudilo neko latentno razmišljanje svobodnega samca.

Danes smo šli na morje. Na izlet, kar tako, ker se je obetal lep dan. Pred prazniki mi je rekel, da me bo ene trikrat peljal na morje. Slišalo se je nekako tako, kot da živimo nekje daleč na kmetih in morje vidimo samo vsakih sedem let, ampak za praznike bomo pa šli. In ker pri nas v resnici ni tako in ker se meni za praznike ljubi predvsem počivati, lenariti in ne pretiravati s celodnevnimi aktivnostmi, sem rekla, da bo enkrat povsem zadostovalo. Če kdo misli, da to, da me bo peljal na morje, pomeni, da bo vse uredil, jaz se bom pa samo čim bolj elegantno usedla v avto , se moti. Jaz sem namreč vedno tista, ki naj določi, kam bomo šli. Pri majhnem otroku to seveda pomeni tudi premisliti, kje se bomo lahko sprehajali, kam bomo šli na kosilo, kje bomo našli dobro parkirno mesto, ki ne bo niti preblizu niti predaleč, kje bomo potem našli kaj senčke, da nas ne pokonča prvomajska sončarica, kam…

Ja, me je že v štartu malo minilo. Pa rečem: Umag. Se mi je zdelo blizu, pa še s parkirnino se ni treba ukvarjati, ker Hrvati zasolijo pri drugih stvareh ;) .  Potem se spomnim, da je šla v Umag moja ljuba M. z družinico in da to pomeni poslati nek nevsiljiv sms, v katerem sporočam, da prihajamo v tisti konec, a nikakor zato, da bi se jim “prislinili”, če se pa slučajno srečamo, pa gremo na kavico. Ker bi bilo res malo hecno, da bi se srečali tam kot da nič ne vemo. Ah, žensko kompliciranje, nič drugega. No, potem se spomnim, da odhod k sosedom pomeni dvig denarja, menjava v kune, da mi ne bi kak domoljub rekel, da ne sprejme evra za tisto pico in sladoled.

Ker se mi res ni ljubilo komplicirati, omenim, da je sprejemljiva varianta tudi Strunjan, od tam pa skozi tunel v Portorož, tam malo ob obali, pa jest, pa nazaj domov. Moj ne reče nič, torej se strinja. Ali pa tudi ne in si misli svoje. Že to me malo pogreje2. Zadnje čase se sploh pogosto dogaja, da se pogovarjam z zrakom. Ničesar ne komentira, nič ne nasprotuje, preprosto biva in deluje, kot da mu je to dovolj. Meni gre pa na živce.

Ampak očitno le še nisem bila dosti (p)ogreta. Dokaj hitro smo se uspeli spraviti iz hiše. Zapeljemo na glavno cesto, tam pa J. obrne proti trgovini oz. bankomatu. Seveda brez besed, s svojim (samčevskim) scenarijem v glavi. A to pomeni, da gremo vseeno v Umag in je dvignil denar za kune?

In potem ga ni. Mine 5 minut, pa deset, najbrž gre že čez petnajst, ko se končno pojavi. Je pred bankomatom srečal teto in sta se malo zaklepetala! Malo?!

Okej, gremo naprej. Peljemo se cca. 500m, ko se spet ustavi. Pred Paviljonom.
“Takoj bom” razumem kot “na kavico skočim”3. Vendar vidim, da ne zavije not, ampak k pultu s hrano. Spet mi začne vreti4.  Ko je takole že kakšnih pet minut stal pred pultom in čakal naročeno, se je očitno le spomnil, da ni prišel sam. Da ima v avtu ženo, ki je mogoče tudi lačna5. Do takrat me je seveda že vse minilo, poleg tega nisem vedela niti, kaj ponujajo. On pa je imel svoj “samski scenarij” očitno že od jutra naravnan na Mr.Big-a. V meni je vrelo, on je zasanjan stal pri šanku in čakal svojo “plesko” in dobre pol ure po tistem, ko smo se (precej brez kompliciranja) napokali v avto, smo končno zdrveli po avtocesti proti morju.

Sončece pa je bilo pri Ravbarkomandi že tako sitno, da smo rabili prvi daljši postanek za previjanje in hranjenje…

A kako smo se imeli na morju? Mogoče jutri. Ko prespim…

  1. večurni šoping iz katerega prineseš eno majčko ali nič [nazaj]
  2. kdor šteje, ve, da sem zdaj že dvakrat malo pogreta [nazaj]
  3. jaz kavo pijem doma, on izključno v bifejih, zato se mi ne zdi to nič zelo čudnega [nazaj]
  4. za tiste s “števcem”, četrtič [nazaj]
  5. proti morju smo se odpravili okoli desetih, pozno, no, zdaj je bilo že skoratj pol enajstih [nazaj]
  • Share/Bookmark

2 komentarjev »

  1. Povprečen alfa samec ima pač takšne gene. V normalnih okolnostih enostavno ne zna pokazati tega. kar partnerica pričakuje. No, če bi šlo zares, potem že. Se pa tudi med staršema v trenutku rojstva otroka nekaj spremeni, ženski materinski čut tudi moža včasih postavi na stranski tir, kot v naravi sploh. Ampak, treba se je obojestransko potruditi, pa bo šlo. Predvsem stvari ne nositi v sebi, ne pa tudi reagirati agresivno, v teh letih so običajno moški trapasto ponosni sami nase. Ko pogledam daleč nazaj, me je včasih kar sram. Opažam pa danes, da se večina mladih partnerjev ravna po načelih linije najmanjšega odpora, no pa to je že spet moraliziranje starejših.
    Obilo prijetnih izletov, z užitkom pred, med in po izletu.

    Rak — 3.05.2008 @ 19:51

  2. Rak, se vidi, da si že prizemljen alfa samec. Taki komentarji mi največ pomenijo, dobim novo upanje, da bova znala spet življenje postavit v stare tirnice. Hvala.

    polna glava — 6.05.2008 @ 10:35

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake