moj svet

28.04.2008

Veliki bojevnik je pi…

Zapisano pod: moje misli — polnaglava @ 23:48

Resničnostni šovi me načeloma ne zanimajo. Sploh ne taki v stilu Bara ali Kmetije. Ker nimajo osnovnih elementov reality psihologije. Big brother je drugačen. Prvega sem kar malo nestrpno pričakovala.  In ga spremljala do konca. Ne zanima me, kdo se s kom dol daje, niti mi ni mar za to, ali se tuširajo nagi ali v kopalkah, kdo ves čas nosi očala, kdo najbolj preklinja ali kaj podobnega. Zanima me izključno eno – koliko časa rabi povprečen osebek, da se, ko ga zapreš v kletko in izoliraš,  iz človeka spremeni v zver. Ravno zato mi je zanimiv samo BB, ker so protagonisti dejansko izolirani od zunanjega sveta in , če prav razumem, ne vejo niti, koliko je ura (če temu ni tako, je to BB napaka).  Ne bom odpirala debate o tem, kakšni ljudje se prijavijo na tak šov, niti ne, kakšni ljudje te šove dnevno spremljajo (preprosta razlaga, da so prvi pač ljudje, ki s svojim življenjem niso zadovoljni in da so drugi pač tisti, ki so s svojim življenjem še bolj nezadovoljni, mene pač ne zadovolji, a o tem kdaj drugič). Meni je BB preprosto zanimiv s psihološkega vidika in ga gledam. Če imam le čas tudi med tednom, ob petkih pa vedno.

Danes se je zgodil en tistih momentov, zaradi katerih sedim pred TV. Veliki bojevnik se je pokazal v vsej svoji veličini!

Nasploh so mi izredno zanimivi ljudje, ki v težkih trenutkih svojega življenja nenadoma spregledajo. Kot strela z jasnega jih udari. Življenje mora vendar imeti smisel! In se ga odpravijo iskati. In najlažje ga je najti v stvareh, ki dišijo po Indiji, Kitajski… Ker tam se ljudje vedno smejijo, tam ljudje razumejo življenje, tam niti muhe ne ubijejo, pa če jim še tako pleše po obrazu. Če hočeš najti smisel življenja, se moraš skoraj nujno obriti po glavi, si nabaviti ogrlico za ma(n)tranje in obvladati vsaj en joga položaj. Vsaj lotosov cvet. To je osnova. Potem sediš pol ure na dan po (za tiste, ki ne razumejo) turško in z zaprtimi očmi obračati kroglice in zraven po možnosti mrmrati smoj »om«.

 Tukaj moram takoj pojasniti, da samo jogo visoko cenim. In vse, ki vejo, zakaj se z njo ukvarjajo. Cenim tudi vse, ki so se odločili za budizem, Krišno in podobno. Če resnično vedo, zakaj. A žal sem takih srečala zelo malo. Poznam pa nevrotično žensko z licenco in svojim joga centrom, ki ne sprejme niti besede negativne kritike. Pa kar nekaj heroinskih odvisnikov, ki jim je pri Krišni postalo jasno, zakaj v lajfu v resnici gre (ampakj za en dober joint bi nehali zvončkljati). Da niti ne omenjam vseh tistih vegetarijanskih borcev za pravice živali, ki jim še na pamet ne pride, da bi sezuli svoje usnjene čeveljce, ko se odpravijo na demonstracije. Bojim se, da bom spet zašla, če takoj ne prekinem tega toka misli. Ker sem namenjena drugam.

V BB se je letos torej pojavil en tak. Poduhovljen. Bojevnik. Nisem gledala od začetka, zato ne vem čisto natančno, za kakšnega bojevnika gre. Vsekakor za takega, ki med nominiranjem v spovednici nikoli ne gleda v kamero, ampak ima vedno opravka z verižico, čevlji, trebljenjem nosu ipd. Za duhovnega človeka, ki vsak večer mantra v postelji, podnevi pa s surovimi pogledi pove tisto, kar znajo drugi samo z besedami in pestmi. In ni nikoli nominiran, ker se ga vsi malo bojijo. On je močan, on je umirjen, on ve, kaj je v tem življenju pomembno.
Že nekajkrat je pokazal, da je v resnici en navaden piščanček, danes pa je pokazal, da je pička. Navadno takih vulgarizmov ne odobravam, ampak tale si ga pa zasluži. V trenutku razglasitve nominacij se je spomnil, da ima doma  punco, je bilo potem joka in teženja in iskanja pozornosti. Res, doma ima punco, ki jo ljubi, brez katere ne zdrži več niti trenutka. No, mogoče, če bo kaka zanimiva tedenska naloga. Kakšna taka, ki jo bo z lahkoto opravil, kjer bo blestel in ga občinstvo v petek sigurno ne bo poslalo domov…
»…aja, a da bi pel?! Wernerja?! Tu pa že ne, norca se pa iz mene ne bojo delal! Družba, fajn se mejte, jst grem. In ne bom čaku 24 ur, zdele grem!« in poln adrenalina odvihra skozi vrata, tam z brco z nogo odpre vrata in že ga ni več, poduhovljenega, umirjenega bojevnika. Že teče. K svoji punci. Danes bo v adrenalinskem navalu seksal kot zajec, jutri se bo sam sebe sramoval, spomnil se bo, da je »bojevnik« in v jezi nase bo ona najbrž dobila kakšno vzgojno. Ugibam…

Ma, se je splačalo gledati. In bo še večji užitek v petek, ko bo Nini in vsej Sloveniji dopovedoval, kakšen višji cilj ima on v življenju. Ne, ni se ustrašil poraza na nominacijah…

Za druge ne vem. Meni pa bo Big brother zanimiv vsaj še en teden…

  • Share/Bookmark

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake