moj svet

13.04.2008

No, to pa je optimizem…

Zapisano pod: moje misli — polnaglava @ 16:33

spati.jpg…gleda  žrebanje Deteljice, pa v življenju še ni kupila srečke!!!«, se je pred časom iz moje drage P. ponorčeval njen mož.

Je imel že čas. In energijo.  Ona slednje vsekakor ni imela več, sicer ne bi sedela pred ekranom in zrla v prazno.  Jasno, da ni gledala žrebanja! Ampak njen alfa samec ne ve, koliko energije vzamejo vsa tista majhna gospodinjska opravila, ki jih ženska opravi takole mimogrede, da nihče niti ne opazi in jih zato jemlje za samoumevna. In če bi mu jih prinesla pod nos, bi on njej takoj vrnil z vsemi žarnicami in privitimi vijaki. Ja, teh se v enem dnevu /tednu res nabere…

Že pred leti se mi je kdaj zgodilo, da preprosto nisem več našla časa zase. Potem sem se temeljito pogovorila s sabo in je spet vse steklo. Trenutno pa sem v življenjskem obdobju, ko še tako odkrit pogovor s Polno glavo nič ne pomaga. Uspem si vzeti tisto urico za tek (še dobro, da že ves teden bolj ali manj dežuje ;) ), to je pa tudi vse. Pospravljanje, zlaganje perila (likam že dolgo ne več), stari dolgovi za službo… mi ostajajo  za nedeljo.

Ko sem okoli dvanajstih že fino utrujena, se spomnim, da je nedelja gospodov dan. Še dobro, da se prištevam med ateiste!

Doma imam dokaj pridnega moža. Ampak za gospodinjo pa ni. Ga moram par dni prositi, da posesa, perila mu raje niti ne prepustim, navdušen je, ko gleda Sončece, ki z lepljivimi prstki bobna po šipah oken in vrat (a šipe je treba pomivat???) in če bi mu rekla, da je kopalnica potrebna temeljitega čisčenja, bi mi odvrnil, da jemo v jedilnici, za tuširanje je pa dovolj dobra. Potem raje več ne gledam skozi okno, da hitreje pozabim, koliko ročic in šap je na njem, tla pobrišem samo tam, kjer se otrok največ igra, kopalnico pa  očistim okoli enajstih zvečer, ko je vse drugo za silo urejeno.  In ko ponoči Sončece zapoje deseto serenado in jo pošljem v PM, vstane, jo pocrklja in prinese v posteljo. Mene pa še ves naslednji dan grdo gleda! Ahhhhhhh 

Čez 14 dni končamo porodniško, očka gre spet v službo. Takrat bo velika preizkušnja. Malo me je strah. 

Rabila bi 100% strokovno utemeljen in znanstveno dokazan  nekaj (ne najdem besede in je niti ne mislim več iskat), ki bi mi dopovedal, da bo Sončece prav kamlu nehalo ponoči jokati ali vsaj, da se ne bo do konca razvadilo, če ga zvečer brez kakšnih hudih debat in poskusov uspavanja prineseva v zakonsko posteljo in tam mirno prespimo vsaj 5 ur v kosu.

Ker čez dan je pa krasno, prijazno, pridno, posrečeno… in me res zanima, kakšen med in mleko bi se cedila, če bi bili naspani…
… takega utrujenega brez-repa-in-glave posta sigurno ne bi napisala…

  • Share/Bookmark

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake