moj svet

11.04.2008

Tulipani gospe G.

Zapisano pod: moje misli — polnaglava @ 16:23

napisano 21. 2. 2008

muc.jpg

Skoraj sem že pozabila, pa me je spet spomnila. Soseda. Da je svet vsak dan bolj nor…

Nismo še dobro stopili iz avta, ko je že histerično vpila izza ograje: “Tale, a je tale vaš?!”
Je, naš je. In ona zmagoslavno, da je potem res naš tisti in da naj kar vzamem lopato in metlo in pridem pospravit.

Ahhhhh, dejmo od začetka…

Pred kakšnim tednom pozvoni na vratih in zmoti družinsko idilo. Soseda G., ki ve vse o vseh v našem kraju. In v vseh sosednjih.
“J., a je vaš tist ta siv maček? Tak dooooolg maček?”
“Ja, najbrž, da je, ne vem.”
“Tak siv, dolg” ona že mal živčno.
“Ja, je nekaj takih tukaj, tud naš je tak, ja, zakaj?”
“K nam hodi srat in moje tulipane razkopavat!”
“Ja. In?”
“Dej mu WC kup, pa pesek, bo tja hodil.”
“Tukaj ga ima, za vrati, a hočete pogledat?”
Gospa G premolkne, mogoče celo malo prebledi, debelo pogleda in izdavi: “A ma? Ja kako pa to, da potem k nam hodi srat?”

Jaz sem v sobi umirala od smeha. Moj jo pa gleda, reče, da res ne bi vedel in čaka, da se bo tudi ona začela smejat, da bo rekla, da se heca in povedala, zakaj je v resnici prišla. Da mu bo povedala, kam naj pomaha, kje je skrita kamera, NEKAJ.
Ampak ona vztraja: “Pa dej no neki nared.”
Moj že malce jezno, ker bi v resnici raje ležal na kavču: “A nej ga v šolo peljem?”

Počasi ji je postalo jasno, da ne bo nič dosegla in je šla. Midva pa v smeh. Krohotala sva se, kot se že dolgo nisva, na tem mestu se gospe G. javno zahvaljujem za minute, ki so pri parih, ki so že veliko let skupaj, redke. Režala sva se in si izmišljala nadaljne scenarije, variante A,B,C,D…

Seveda me ne veseli, da se je naš maček lotil njenih tulipanov. Tudi mene razjeti, ko mi koplje po vrtu. Naš ali sosedov. Ampak tako je. Ker živimo na vasi, kjer so mački le na pol domače živalce, se svobodno gibljejo, samostojno sprehajajo, se pretepajo, markirajo na okna in vrata, najraje kopljejo na vrtovih, kjer je zemlja rahla… Ker so MAČKI. In se jih ne da dresirati kot pse ali vzgajati kot otroke.

Najlažje bi bilo, da bi se spustila na njen nivo. Da bi ji povedala, kako njeni podnajemniki mečejo plenice in konzerve mimo kante, da obležijo sredi ulice in tam tudi ostanejo. Kako v rjave zabojnike za bio odpadke mečejo smeti, ker v tistem ta drugem pač ni prostora. Kako v enem dnevu napolnijo kontejner s kartonskimi škatlami. Kakšno neredijo dva dni pred odvozom kosovnih odpadkov. Kako se z avtomobili podijo po ulici. Kakšno vojno stanje uprizorijo okoli novega leta. Ker je zanje odgovorna. Ker so njeni podnajemniki. Ma dej…

Tudi če je ves svet res že nor, jaz še ne bom sodelovala.Zaustavite Zemlju, silazim….

  • Share/Bookmark

Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. Trackback URI

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Blog moj svet | Zagotavlja SiOL | O Sistemu | Tema: Framefake