moj svet

Po servisu avtomobila in nevihti se počasi odpravljamo na dopust. Nevihtam ni videti konca, zato se nam kar nekam ne mudi. Saj se ga zelo veselim, ampak ne morem se znebiti misli na orkanski veter, ki bo odpihnil šotor z nami vred.

In zdaj še tole. Najprej je šel regulator gretja¹. Na servisu sem pustila cca. 100€. Pridem domov in dam v stroj zadnjo (hvalabogu) žehto pred dopustom. Nič, vse lučke gorijo, na displeju je čas pranja, stroj pa samo nekaj tiktaka in ne da nič od sebe. Sem nesla oprat k tastu. Servis pa po dopustu. Ko bomo (finančno)izžeti. Pri nas gremo očitno so konca…

1. ventilator ne dela, da o klimi ne govorim [nazaj]

Leto preden sem zanosila je moj mož kupil motor. Čoperja, Kawasakija. Bil mi je všeč, zadaj se je dalo res uživati in si ne delati preveč skrbi, da bi se lahko kaj zgodilo.

Ko sem zanosila, je naenkrat ugotovil, da mu tak motor ne ustreza (hm, le zakaj) in ga je prodal in kupi Hondo VFR. Mi ni niti najmanj všeč, poleg tega pa niti slučajno ne dosega elegance vožnje, ki jo je ponujal Kawasaki. Se še nisem usedla gor in se niti ne mislim.

Imam pa zdaj tri čelade.

Najprej sva si kupila enake, pa sem ugotovila, da mi po nekaj minutah vožnje začne nemarno skakati okoli bučke (imam pač premajhno, je pa zato toliko bolj polna ). Ker novi motor zahteva zaprto čelado, bi se torej rada znebila obeh, svoje (S) in njegove (M).

Potem sem si torej kupila novo, manjšo (XS), tudi lepšo, če se mene kaj vpraša. Uporabila sem jo enkrat, ko sva šla na daljšo turo po Bosni.

Obe čeladi sta torej skoraj nerabljeni, moževa pa nošena eno sezono. Dam jih poceni, samo da mi nehajo jemati prostor v omari. Če je kdo zainteresiran, naj napiše komentar, pa se potem zmenimo po emailu.

Včeraj zvečer sem se odločila, da malo skočim na svoj Facebook. Zadevo sem aktivirala po povabilu prijateljice, potem pa nekako nisem vedela, kaj naj s tem počnem. Mi sploh ni bilo zanimivo, hkrati pa nič jasno, tako da mi je jemalo čas, ki ga nimam, ko sem hotela kaj najti oz. ugotoviti, za kaj gre, pa nisem bila prav nič uspešna. Do včeraj…

Včeraj sem se namreč odločila, da spet malo pogledam svoj profil. Iin spet ne vidim nič zanimivega. Dr. Phill’s test, pa nekaj o filmih, kar sem nekoč ponesreči odprla, dva posta na “the wall” in to je vse. Potem pa povsem slučajno kliknem na besedico “home”. Nič zanimivega. Pogledam še enkrat in takrat opazim, da poleg nekih besed stojijo v oklepajih neke številke. kliknem…

O, mater, kaj me je tukaj čakalo. Vsa mogoča povabila in zahtevki. Objem od M., čokolada, drevo, živalica od L., jajce od še ene M., še en L. me je kupil za hišnega ljubljenčka…

Po moje niti ne vem, kaj vse se mi je odprlo. Porabila sem kakšno uro, da sem odreagirala na vse zahtevke, nekaj sem jih tudi ignorirala, večino pa takoj dodala v svoj profil in širila naprej kot kugo. To me bo vesela moja M, ko bo končno odkrila “home” in tisto številko v oklepaju in videla, kako sem ji zasvinjala računalnik. Povem vam, tale FB je hujši od vseh verižnih mejlov…

Najbolj pa so me prevzela tale jajca. Ker stvar je taka,  da ti jih vsake toliko podtaknejo in če jajce najdeš, ga hitro spraviš v košaro. Vsake toliko se najde kakšno oplojeno in potem se iz njega nekaj izleže ali nekako tako. Še nisem vsega dojela. Sem pa dojela, da lahko jajca iščeš tudi v profilih drugih ljudi in jim jih izmakneš. In to me je prav obsedlo. V 24 urah mi je uspelo ukrasti cca. 20 jajc. Zraven pa sprejeti dva obiska, zabavati Sončece, skuhati kosilo, urediti bazen in še in še.

Zdajle, ko neham s tem pisanjem, grem še na hitro pogledat, če me kje čaka kakšen pirh. Potem pa spat. Jutri pa zbrišem to aplikacijo, preden me do konca zasvoji…

Kaj sem že hotela napisati?

Ko bom velika, bom imela hišo z bazenom.

Zdaj sem velika.

Poročila sem se v hišo. Staro, jo ves čas obnavljamo, jama brez dna.

Postavili smo bazen. Premer 3,66m. Dovolj.

V petek smo ga postavili. Je bilo pol ure po otvoritvi neurje s točo.

Prejle sem si rekla: “Je tako lep sonček, grem mal počofotat in se zleknit na ležalnik.” Sem se ulegla, pa so prišli oblaki…

Ne bom pisala o vinjetah, čeprav so le-te prvo, na kar zadnje čase pomislim, ko kdo reče “obvoznica”. Nima smisla, tisti, ki tedensko porabijo tistih 55€ za avtoceste, so se jih zelo razveselili in to so tudi tisti, ki imajo v naši državi večinski glas. Koga brigamo bedniki, ki se vozimo zgolj po obvoznici, da bi razbremenili mestne ulice…

In tale obvoznica me že leta žuli na več koncih, pa sem jo primorana uporabljati¹.

Včeraj mi je pa resnično skoraj prekipelo in malo je manjkalo, da nisem zgrabila mobitela in začela besno prijavljati policiji voznike-ustrahovalce! Nikoli mi ne bo jasno, kaj razmišlja prepotentnež/-ica, da se ti takole nalepi na rit, da ne veš, ali bi bilo pametneje stisniti gas ali bremzo!? Kljub omejitvi 100km/h se običajno vozim 120. Tam, kjer je iz takih ali drugačnih razlogov² omejitev 80, pa zmanjšam na 110 ali 100. Vozim prehitro. Če bi me ustavili (ali slikali), bi plačala, pa še kakšno točko bi mi vzeli (ali dali?).

Včeraj me je res prijelo, da bi si kupila dve kameri, ju namestila na armaturo in na zadnjo poličko, potem bi pa snemala “prilepnike”, ko prižigajo vse mogoče svetilnike na svojih konjičkih, da bi me prepričali, da so boljši in morajo temu vsled nujno mimo, jaz pa naj se umaknem v kolono tovornjakov, ki grizejo tistih 70 ali 80 km/h. In ko bi jih končno spustila mimo, bi jih snemala, kako taisto počnejo vozniku pred mano. Potem bi patentirala sledilno napravo, ki bi natančno izmerila, koliko sekund pred mano je “ritolepnik” prišel na cilj!!!

Uf, sem jezna!!!

1. razen če bi se želela na delo in v nabavo voziti kakšno uro v polžji vožnji od semaforja do semaforja [nazaj]
2. teh pa na LJ-obvozu ne manjka [nazaj]

- streha: naluknjana, bo treba kar menjati. Počakamo še, kaj bo rekel cenilec v ponedeljek (najverjetneje bo preštel poškodovane salonitke, ostalo pa sami )
- avto: tudi nekaj luknjic na “havbi” kljub strehi - je neslo postrani
- paviljon: uničen
- zelenjavni vrt: uničen
- rože in grmički: precej uničeno, mogoče se bo kaj obraslo
- bazen: preluknjan napihljivi rob, sicer je voda še notri
- sadno drevje: približno polovica sadjaje na tleh, ostalo v veliki meri obtolčeno

Naša ulica jo je najslabše odnesla, sicer se je pa včeraj nebo odprlo nad približno desetimi ulicami ali še manj. En kilometer stran poročajo o nekaj kapljah dežja. Pri nas pa orehi, jajca in jabolka…

No ja, lahko bi bilo pa še huje, a ne?

Pismo, no, sem se hotela malo považiti z bazenom, ki smo ga postavili, pa se je zgodila NEVIHTA. Streha ima luknjo pri luknji, vrtni paviljon je prav tako za v smeti, čakamo, kakšen drobiž nam bodo pripisali zavarovalničarji.

A bo jutri sonce ?

… in kako 15-letnico v štiklih ogovarjajo z damo…

Sem se že videla, kako bom zlila nekaj žolča na tale svoj blog po tistem, ko sem se v torek v službo peljala s trolo, pa je potem toliko stvari prišlo vmes, da preprosto ni bilo časa. In sem že skoraj pozabila, kaj se je takega zgodilo, da bi bilo vredno zapisa.

V kratkem pa je bilo takole:

V torek sem se torej v službo odpeljala z avtobusom LPP. Ker mi trola ne pripelje na dom in tudi ne ustavi tik pred vrati naše šole, sem se odločila, da obujem rolerje in tisto razdaljo premerim na kolescih.

Stojim torej na postaji in čakam. Pripelje. Ustavi. A vrat ne odpre. Gleda me in mi nekaj nerazumljivega gestikulira. Potem se le odloči, odpre in zavpije: “Rolerje boš morala pa dol dati, če hočeš na avtobus!”
Ker sem vedela, da si ne morem privoščiti, da odpelje brez mene, sem mu prijazno razložila, da je avto na servisu, da se mi mudi in da bom takoj sezuta, če me le spusti v svoje vozilce. In me je. Ampak zraven mi je povedal vse o tem, kako bom “odletela, če bo zabremzu”. Seveda me je tikal in nasploh obravnaval kot smrkljo, ki potrebuje malo vzgoje.

Na naslednji postaji je vstopila punca, po moji oceni stara nekje med 15 in 17 let. Seveda vsa urejena, v sandalcih s petko in vsem, kar spada zraven. Toliko, da ni vstal in ji pomagal pri vkrcanju!!! Jo je skoraj onikal, ko je vrgla tisti žeton, speljal je šele, ko je sedla, samo še himna je manjkala…

Zdaj mi je vse skupaj smešno, takrat sem bila pa res kar malo nataknjena. In da je bila mera polna, sem kar naenkrat začutila roko na svojem vratu. Kar streslo me je. Žensko, ki je sedela za mano, je tako zelo zmotil moj pomečkan ovratnik, da ga je morala poravnati….

Sem se takoj spomnila, zakaj (poleg smradu, vročine in gneče) sovražim LPP.

Je bilo spet lepo, Janša je spet pretiraval¹, vreme je bilo spet krasno², spet se je čutilo čisto veselje do petja. Maestro Švara pa nasmejan in strpen kot vedno.

1. upam, da je bil vsaj originalen [nazaj]
2. precej vroče [nazaj]

“P. mora narisati, kaj dela na stranišču. Prosim, da se pogovorite. Stalno odpira vrata WC-jev deklicam, ki gredo na potrebo.”
“Veste kaj, zadnjič je dobila v beležko obvestilo, da drugim jemlje stvari brez dovoljenja, njena puščica je pa na igrišču vedno na razstavi, da si vsak lahko vzame, kar hoče!”
“?????!!????!??”
“Ja, pa vsa potolčena hodi domov”
“Gospa, res ne vem, kaj ima to s tem, da nagaja deklicam med opravljanjem potrebe. Če pa že vztrajate, pa povem; vedno na igrišče vzamem tri komplete barvic, da njim ni treba jemati svojih puščic. Če jo vzame kljub temu in potem posoja stvari, je to njena želja. To, da odpira vrata WC-jev, pa ni želja teh deklic, zato želim, da se o tem pogovorite tudi doma.”
“Pri prejšnji učiteljici ni bilo nikoli problemov, zdaj so pa same pritožbe od vas.”
“Torej se prej  otroci niso nikoli prepirali in si nagajali?”
“Najbrž so se, pa je ona vse uredila sama.”¹
“Štiri mesece sem s to skupino. Vaša P. že ves ta čas nagaja drugim deklicam, pa ne samo na stranišču. Vedno urejava sami, danes pa ste prišli ravno v trenutku, ko sem ji dala kazensko nalogo, in ker želim, da jo naredi (doma), sem vas zraven še prosila, da se pogovorite.”
“Aja, a že štiri mesece? Zakaj mi pa potem niste že takrat povedali?”

WTF?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?

A zajebava? A ji je vročina stopila v glavo? Kaj ji ni jasno? Sama da naj rešujem probleme², naj ne pišem v beležko³, naj ji ne govorim, da je mala muhasta. AMPAK ZAKAJ JI PA NISEM TAKOJ POVEDALA, DA ODPIRA STRANIŠČA?!

3X HURA ZA POČITNICE!!!

1. pred dvema mesecema sem od iste BABICE poslušala ravno obratno zgodbo, kako se že od septembra nič ne zgodi, njena je pa kar naprej vsa črna po nogah [nazaj]
2. če bi se ji sanjalo, kolikokrat na dan se bodem z njeno - pa mi je jasno, da imajo doma hude probleme in sem zato dosti bolj tolerantna do njenih izpadov [nazaj]
3. po treh letih sem to naredila prvič. In najbrž zadnjič [nazaj]